Resničnost ima več obrazov

O Veliki noči - v celoti

Ko se bližajo velikonočni prazniki, ima človek večjo priložnost premišljevati o tem, kaj sploh praznujemo oz. še bolj o tem, kaj ljudje danes praznujejo ob teh praznikih. Seveda je porabniška komponenta praznovanja jasno navzoča, pa ne le pri nekaterih, pa bi jih zato morali gledati zviška – porabništvo je del nas vseh, je torej navzoče tudi pri še tako dobrih kristjanih, pri posvečenih in še kom. S to zadevo se da boriti, zato pa tudi imamo postni čas, kjer je ena od skušnjav, ki se ji moramo z Gospodom postaviti po robu prav ta. Druga zadeva je tista, ki tu bolj skrbi, to pa je to, da se je naše praznovanje Velike noči pravzaprav zreduciralo na le en vidik, na praznovanje vstajenja. Še to vstajenje pa ni Kristusovo, temveč le še Jezusovo vstajenje.

Celostna Velika noč

Velikonočna skrivnost je, kot nas lepo uči naša vera, trpljenje, smrt in vstajenje, ne moremo tu narediti kar neki »reductio ad unum«. Rečeno drugače, to pa je še kako navzoče v našem življenju, – ni prave ljubezni brez brez boja, ni pravega boja brez požrtvovalnosti oz. žrtve, čemur sledi tudi to, da mora nekdo umreti, da bi nekdo drug živel.

R kot REVOLUCIJA 2

Cerkveni in družbeni antislovar (44b)

Avtorji tretje, torej družbene ali komunistične, revolucije, so že nekako predvideli tudi naslednjo. Ne Marx ne njegovi nasledniki, pa naj so bili »pravoverni« ali ne, niso videli diktaturo proletariata kot tisto zadnjo etapo revolucionarnega procesa, kar nam je lahko jasno, če količkaj poznamo pravo vsebino njihovih teorij, ki potem v praksi niso imele najlepših posledic. Zadeve so namreč tako zastavljene, da so podobne evolucijskemu procesu, saj je tudi revolucija proces, ki nima konca, temveč se razvija naprej in naprej. 

Že tako ali tako sta se iz prve revolucije že razvili naslednji dve, potem pa pride na vrsto četrta, ki se razvije iz tretje in tako naprej. De Oliveira je leta 1959 to četrto revolucijo le napovedal, potem se je pa tudi res zgodila in ji je bil priča, saj je umrl slabih trideset let kasneje (leta 1995). V marksistični perspektivi je sicer, po besedah našega misleca, nemogoče predvideti, kakšni bosta dvajseta ali petdeseta revolucija, ni pa nemogoče predvideti, kakšna bo četrta, tudi zato, ker so to že sami storili. »Prišlo naj bi do sesutja diktature proletariata zaradi nove krize, kjer bo hipertrofična država (premočna ali prevelika država, navadno gre za nacionalno državo, op. A. V.) postala žrtev svoje lastne hipertrofije in bo izginila ter prepustila prostor novi obliki ureditve, ki bo scientistična in kooperativistična«. Ni težko videti, da so močne nacionalne države, kakor smo jih poznali, že izginile, pravzaprav pa se je že rodila nekakšna svetovna država, kjer ima globalizacija zadnjo besedo. 

Po besedah našega misleca, pa so  marksisti napovedali tudi, da bo »človek dosegel takšno stopnjo svobode, enakosti in bratstva, kakršne si do sedaj ni bilo mogoče niti predstavljati«. Tudi slednje se je že zgodilo, saj je prišlo do številnih »osvoboditev«, pa tudi marsikaj in marsikje so se zadeve izenačile, posebej to velja, če vzamemo razlike med spoloma, pa če govorimo tako ali drugače. Tudi do neke vrste »svetovnega bratstva« je že prišlo, tudi kot posledica svetovnega spleta, potem pa seveda tudi procesa globalizacije, ki smo jo že omenili. Seveda je potem drugo vprašanje, koliko je današnji človek res bolj svoboden, pa koliko smo v resnici ljudje bolj povezani, a dejstvo je, da se je marsikaj napovedanega res zgodilo, za kar pa v resnici ni bilo težko biti prerok raznim revolucionarjem, pa naj gre za pripadnike katerekoli že od omenjenih revolucij.

Objavljeno v tedniku Novi glas.

R kot REVOLUCIJA 1

Cerkveni in družbeni antislovar (44a)

Ko govorimo o tem, kar se je zgodilo okrog leta 1968, enostavno moramo spregovoriti o nekem pomembnem in temeljnem izrazu, ki pa je »revolucija«. Ko obravnavamo miselni, kulturni, družbeni, verski in še kakšen ustroj, imamo za neko delovanje v povezavi z njimi, ki te ustroje skuša spremeniti, ali pa jih dejansko spremeni, zlasti dva izraza, to pa sta »reforma« (od koder izhaja tudi izraz »reformacija«), pa seveda »revolucija«. Prva ima navadno, čeprav ima vsaka takšna zadeva tudi svoje negativne plati, navadno pozitivni prizvok, druga pa naj bi imela negativnega, čeprav je spet odvisno, katera stran, kateri miselni, ideološki, politični sistem izraz »revolucija« uporablja, saj ima recimo za komunizem izraz pozitivno noto. Kjer ima negativno noto, se je treba procesu zoperstaviti s »protirevolucijo«. 

P kot PETDESETLETNICA (2)

Cerkveni in družbeni antislovar (43b)

Preglejmo zapuščino »generacije '68«. Najprej so naše generacije zdesetkali, saj je zanimivo videti razmerje med temi, ki smo se rodili, in tistimi, ki se niso. Številne so namreč odpravili že veliko pred rojstvom. Res je, da v zadnjih desetletjih, zlasti v zadnjem, število v Sloveniji pravzaprav nenehno upada, je pa prej res bil to neverjeten masaker, kot recimo leta 1981, ko jih je bilo 19.138, kar je recimo več kot je bilo rojenih med letoma 1995 in 2006. Skupno število naj bi bilo kar krepko več kot šeststo tisoč, pa govorimo seveda le o medicinsko opravljenih splavih. To je vsekakor lep rezultat za

tiste, ki so govorili o miru in ljubezni.

P kot PETDESETLETNICA 1

Cerkveni in družbeni antislovar (43a)

Začelo se je leto 2018 in petdesetletnice ne bodo obhajali samo nekateri ljudje, ki so se pred petdesetimi leti rodili, temveč je pred petdesetimi leti teklo znamenito leto 1968. Takrat se je zgodila namreč še ena revolucija, ki se jo označuje različno – najpogosteje pa je to kulturna ali seksualna revolucija.

Vsekakor je takrat skupina ljudi s pridom izkoristila mladostniško energijo skupine podivjanih

mladih, da bi obrnila na glavo celotno zahodno družbo, še preostale vrednote in podobne stebre družbe pa porušila ali vrgla na odpad zgodovine. Te povojne generacije so zahtevale in tudi dobile svobodno spolnost in vsesplošno državno socialno pomoč, posledice vsega tega pa danes z obrestmi plačujemo.