četrtek, 11. december 2008

Krščanska kontracepcija 1

Naj skušam zaokrožiti razmišljanja o kontracepciji, spolnosti in krščanskem pogledu na vse to. Če sem zadnjič nekoliko predstavil okrožnico Humanae vitae, to ni bilo naključno, ampak se želim nanjo nasloniti.

Spolni odnos je dejanje popolne podaritve, ko dva ne samo postaneta eno, ampak se drug drugemu popolnoma podarita taka, kakršna sta. Če pa je med moškim in žensko neka gumijasta stvar, že ne gre za popolno podaritev. Poleg tega. da zna marsikdo povedati, kako je spolni odnos povsem nekaj drugega, če se izvrši brez kondoma. Toda tu še vedno nismo pri tistem gledanju, kot ga ponuja okrožnica. Gre za neko drugačno gledanje, ki računa, da je odnos v dvoje tudi odnos v troje.

V vsakem pravem odnosu med dvema človekoma, če gledamo po krščansko, je namreč prisoten tudi Bog. Vsak človek je njegov dar, kakor tudi vsak odnos in tudi ljubezen. Ljubezenski odnos med dvema nam kaže ljubezen med Bogom Očetom in njegovim Sinom, med katerima je vez Svetega Duha. Skrivnost te ljubezni pa je v stalnem podarjanju, ko nihče torej nima nič zase, ampak le skupaj z (D)drugim. Ker smo torej tudi mi narejeni po Božji podobi, mora naša ljubezen kazati na Božjo. Je to nekoliko komplicirano? To pomeni le, da moramo iti v odnos tako, da se drugemu popolnoma podarimo in se pravzaprav vedno znova podarjamo, pri tem pa ne gledamo na svoje koristi, ampak predvsem na koristi drugega. Morda se zdi to preveč idealno, a se za to splača truditi in si prizadevati to čimbolj popolno uresničevati.

Izkazovanje ljubezni pa poteka prek našega telesa. To je Božji dar in tempelj Svetega Duha, preko tega templja pa se uresničuje vsakršno izkazovanje ljubezni, ne le do bližnjega in ljubljene osebe, ampak tudi do Boga. Preko telesa se v bistvu tudi udejanja Božja ljubezen. To je tudi tista duhovna dimenzija našega telesa, ki je bila vse preveč v ozadju, tudi v krščanskem nauku. V tem smislu je Božji dar tudi spolnost in je torej nekaj lepega in ne grdega.

V spolni združitvi sta moški in ženska lahko eno, če sta enega telesa, duše in duha. Spolnost pa nima le združitvenega namena, ampak tudi stvarjenjskega. Tudi zaradi tega je človek Božja podoba, ker lahko ustvarja. Svojega potomstva pa ne ustvarja le zato, da bi obstal kot vrsta, ampak tudi zato, da se izpopolni in uresniči. Mož in žena imata svobodo, da lahko načrtujeta svoje potomstvo, vendar pa tu nista sama. Tisti, ki odnos blagoslavlja z otroki je Bog, to pa počne preko naravnih poti. Če mi te naravne poti preprečujemo, pa na nek način onemogočamo tudi Boga. Naravna kontracepcija pa Boga ne onemogoča, ampak računa tudi na njegovo voljo. Zaveda se, da je nepopolna in da lahko pride do zanositve, če je taka Božja volja. Torej ni zaprta za življenje, ampak odprta.

1 komentar:

Lojze Potočnik pravi ...

Nimam kaj za reči? lepo si napisal. Samo, da bi se tega tudi verni ljudje držali in zavedli. Lp