nedelja, 8. junij 2014

Sveti Duh je zelo konkreten

Svetega Duha, če smo pošteni, doživljamo preveč oddaljeno, abstraktno. O njem sicer veliko govorimo in, če rečemo drugače, filozofiramo (v slabšalnem in nepravem smislu, da ne bo pomote), ni pa tretja Božja oseba konkretna. Vse to je seveda kaj daleč od resnice, saj Sveti Duh, ki nam ga pošilja Gospod Jezus, deluje zelo konkretno. Da je temu res tako, se lahko prepričamo že iz trditve sv. Tomaža Akvinskega, ki je nekoč dejal, kako je karkoli pametnega, kar izreče kdorkoli na tem svetu, od Sv. Duha, je torej njegov navdih. Če tako pomislimo z očmi vere, potem se zadeva zdi logična. Vidimo torej, kako Sv. Duh že zelo konkretno deluje po pametnih in modrih besedah vseh ljudi na svetu. Vendar pa ne moremo ostati le pri besedah, potrebujemo še kaj bolj otipljivega, konkretnega, potrebujemo dejanja.

Za to pa si bomo pomagali s pesmijo slednico današnjega praznika, kjer je Sv. Duh označen kot: luč v temi, tolažba žalostnih, poživitev za dušo in podobne reči. To so najprej tisti duhovni darovi, ki so seveda nekaj dobrega, vendar pa ljudje potrebujemo tudi še bolj konkretne reči. Sveti Duh namreč ogreje, kar je mrzlo, zalije, kar je suho, zdravi vse rane, v vročini prinaša hlad.

Ljudje si torej vselej želimo dobrih darov, tako za svoje telo, kot tudi za svojo dušo in svojega duha. Sveti Duh pa je v tem oziru zelo konkreten, saj nam ljudem posreduje vse dobro, kar potrebujemo za svoje žizljenje. Laho bi torej nekoliko naobrnili misel sv. Tomaža, ki smo jo navedli, in rekli, kako je pravzaprav vse dobro, kar se nam zgodi, pripeti, kar doživimo, od Sv. Duha. Bodisi, da to vsem ljudem dobre volje navdahne, da potem drugim naredijo, pa naj bodo to dobre misli in molitve, ali tudi dobre besede in dejanja ljubezni. Lahko pa tudi Sv. Duh sam preustvari stvari, da postanejo poveličane, kot recimo stori pri sveti mašni daritvi, da kruh in vino postaneta telo in kri Gospoda Jezusa Kristusa. Sveti Duh pa nikdar ne deluje sam po sebi, ampak vselej v občestvu z Očetom in Sinom, tako da ne le da lahko rečemo, temveč to prav moramo dejati, da potemtakem zares drži, da vsak dober dar pride od Boga, če smo že dejali, da vse, kar je dobro, pride od Svetega Duha.

Morda se res premalo v naših prošnjah in zahvalah obračamo na tretjo Božjo osebo, na Sv. Duha. Zato bo v prihodnje vsak trenutek tolažbe, sreče, veselja, zadovoljstva, vsaka lepa in dobra beseda, kakor tudi vsako dobro dejanje, ki ga bomo deležni, lepa priložnost, da se zahvalimo Sv. Duhu. Ne pozabimo pa tudi za vse dobre darove vsak dan iz srca Sv. Duha prositi.