sreda, 28. maj 2008

Psalm 8 – Kaj je človek?

Tokrat vam dajem na voljo del komentarja priznanega italijanskega eksegeta Gianfranca Ravasija. Meni je zelo všeč, lahko pa, da bo tudi komu izmed vas.

Julija 1969 je Pavel VI. Ameriškima astronavtoma N. Armstrongu in E. Aldrinu zaupal besedilo Ps 8, da bi ga izročila luninemu pesku in zvezdnim širjavam, ki sta jih kmalu zatem tudi prekoračila, rekoč: »Človek je v središču tega podviga in se v tem podvigu razodeva istočasno kot velikanski in božanski, ne sam v sebi, temveč v svojem bistvu in svoji usodi. Slava torej človeku, slava njegovemu dostojanstvu, njegovemu duhu, njegovemu življenju«. Ps 8 je radostni spev o človeku, mikroskopski figuri v primerjavi orjaškimi kozmičnimi strukturami, pravi krhek »trs«, če vzamemo znamenito Pascalovo podobo, pa vendar je gospodar stvarstva, ki ga je bog »kronal« za vladarja, »misleči trs«, ki lahko dojame in sodi vse bivajoče. Sofoklej je v skladu z duhom psalma vzkliknil: »Mnogo je čudovitih stvari, a nobena ni čudovitejša od človeka. Rod brezskrbni ptic in zveri divjih, rodove in morska bitja valov v zanke svojih mrež ovije in ujame človek zelo iznajdljivi« (prvi spev Antigone)

Če pa to molitev beremo v tehnicističnem duhu našega časa lahko postane tvegana, saj se človek na površju našega planeta vse prepogosto prej izkaže kot blazni tiran kot pa pametni in modri vladar. Že Jobova knjiga nam v skoraj parodistični obliki prinaša neke vrste antieksegezo Ps 8: »Kaj je človek, da ga tako upoštevaš in misliš nanj v svojem srcu, da ga obiskuješ vsako jutro, ga preizkušaš vsak trenutek?« (Job 7,17-18). Ravno zaradi tega je čudovita pridiga, pismo Hebrejcem, psalm aplicirala na popolnega človeka, Kristusa, »ovenčanega s slavo in častjo, da bi okusil smrt za vsakogar« (prim. Heb 2,6-9). On je namreč edini, ki kraljuje nad vesoljstvom s tisto oblastjo miru in ljubezni, ki pripravlja novi svet, nova nebesa in novo zemljo (prim. 2 Pt 3,13). Nočno vzdušje, ki ga hvalnica predpostavlja, v tej kristološki interpretaciji tako pridobi nepričakovan pomen: postane oznanilo božične noči, kjer bo dete, »ovenčano s slavo in častjo« začelo z osnovanjem novega in popolnega človeštva.

(G. Ravasi, I salmi - introduzione, testo e commento, Edizioni San Paolo, Cinisello Balsamo (Milano) 2006)