nedelja, 03. avgust 2008

Kruha in iger

Evangelij 18. navadne nedelje nam spregovori o motivu kruha, ki pa je pravzaprav simbol, pomeni nekaj več. Če uporabim besede Mircee Eliadea, znanega zgodovinarja religij, potem "kruh in voda v skoraj vseh kulturah in mnogih religijah nikdar nista le hrana in pijača, temveč sta znamenji nekega obhajila; nista le fizična hrana, temveč duhovna." Tudi Kristus nam tako govori, še več, samega sebe nam daje v hrano. Vendar ob tej veliki skrivnosti ostajamo brezbrižni, ta skrivnost se nas ne dotakne. Ljudje brezciljno tavamo in iščemo potešitve na raznih naslovih ter smo hitro, prehitro zadovoljni z minljivimi stvarmi, obljubami. Dovolj nam je, da so zadovoljeni naši nagoni, kakor je pes zadovoljen, če dobi svojo porcijo hrane. Hkrati potrebujemo močnih senzacij, kakor ljudje v puščavi, ki so videli čudež. Če tudi mi ne doživimo senzacij, močnih čustev, adrenalina, ostajamo brezbrižni in nič nas ne zmakne iz našega malega sveta. Tudi Bog nam ostaja oddaljen, če nismo priče kakemu čudežu. Toda naše oči so zakrknjene. Čudež se dogaja na oltarju. Žal ga mi ne vidimo, ne čutimo, čudež gre mimo nas, ne da bi se nas dotaknil. Mi pa še naprej tavamo in iščemo začasnih zadovoljitev, minljive hrane. Žalosten sem bil danes ob pogledu na napol prazno domačo cerkev, pa čeprav je bila nedeljska maša, praznovali smo Gospodov dan. Zatorej, dragi kristjan, če bi ti vedel, da je pravi kruh, Kruh življenja tam, v cerkvi, in se daje zate, potem bi ne šel tja le ob nedeljah, temveč vsak dan. Premislimo torej, česa si res želimo. Če si želimo kruha in iger, hedonizma, uživaštva in nezadovoljstva v življenju, neizpolnjenega življenja, potem se nam ni treba potruditi, saj nam svet vse to že ponuja. Lahko pa si želimo kaj več, vendar se je treba za Kruh življenja potruditi, zanj so potrebni napor, prizadevnost, zvestoba in vera. Gospod nam daje na izbiro.