torek, 11. september 2012

Še o strokovnjakih...


V nedeljo, 27. avgusta, se je zgodila na francoski plaži nevsakdanja nesreča, ko je 12-letna italijanska deklica padla v luknjo v pesku, ki jo je sama izkopala, stene luknje pa so popustile in deklico je zasul pesek ter jo zadušil. Ko se zgodijo tako tragične nesreče, je najlažje se vprašati: “Zakaj”? Veliko težje pa je dobiti odgovor, vsaj takšnega, ki bi dovolj dobro odgovoril na naše vprašanje. Lahko seveda podamo vse tehnične podrobnosti dogodka, pa še vedno ne bomo dobili pravega odgovora.


Kje so časi, ko je moralo biti poročilo v črni kroniki karseda skopo, nuditi je moralo zgolj osnovne podatke. Novice iz kronike tedaj seveda niso veljale za osrednje, temveč za obrobne, danes pa je ravno obratno.

Zgodi se nesreča in zdi se, da je ljudje ne bodo jemali dovolj resno, navajeni kot so na vse negativne in tragične novice. Najbrž se jih zgodba sploh ne bo dotaknila, pa bi se jih morala, ko pa vendarle gre za ubogo, komaj 12-letno punčko (kolikor 12-letnicam, žal, danes sploh še tako lahko rečemo...). Zato je treba nemudoma zavrteti telefonsko številko in poklicati na pomoč dežurnega strokovnjaka. Ti so namreč posvečena kasta, neke vrste duhovniki, ki jih obdaja neka skrivnostna “aura”. 

Tudi tokrat je bilo tako. V največjem italijanskem dnevniku so namreč brž na pomoč poklicali strokovnjaka, da bi neukim ljudem “razložil”, kaj se je zgodilo. Tako nam geolog (da, prav ste prebrali!) razloži, kako se izogniti v prihodnje podobnim tragičnostim. Pravi, kako je “luknja, izkopana v mokrem pesku, bolj stabilna od tiste, izkopane v suhem”, zato je tudi “priporočljivo, da zmočimo celoten delovni prostor, ali pa smo bolj blizu morju”. Spominja tudi, naj bomo “pazljivi, da ne bomo izkopali pregloboke luknje, pa tudi ne preširoke”, saj “že pri premeru od 40-50 cm” obstaja tveganje, da v luknjo pademo. Na koncu tudi priporoča, da preverimo, da “nagibni kot stranskih sten ni večji od 40 stopnij”, saj je tako “luknja bolj stabilna”. 

Tako je, ko kdo želi govoriti na vse pretege, kar sodobni “duhovniki” delajo na medijskih prižnicah. Tam že dolgo ne morejo več, ne da bi se po pomoč zatekli k strokovnjakom, da bi nam ti razložili vsako stvar, tudi takšno, ki se je zgolj s kakšnim tehničnim podatkom ne da razložiti, ker spada med skrivnosti, ki človeka presegajo, kakršni sta skrivnost zla in smrti. V dotičnem primeru smo izvedeli tudi, da mora 12-letni otrok, če se želi igrati v pesku, biti tehnični inženir, saj mora poznati vse tehnične podrobnosti, kakor tudi pravi kot izkopa. Kot da bi podrobno upoštevanje tehničnih navodil lahko preprečilo nesrečo, za katero so že stari dejali, da nikoli ne počiva. Zlo in smrt potrebujeta drugačnih “strokovnjakov”, ki se ukvarjajo s tisto presežno skrivnostjo ali skrivnostnim, ki je tehnični strokovnjaki, kot vse kaže, ne poznajo ali nočejo poznati.

Objavljeno v Novem glasu