četrtek, 3. december 2009

Ali je takih Nebeško kraljestvo?

«Transvestiti in homoseksualci ne bodo nikdar prišli v Nebeško kraljestvo». Tako je dejal mehiški kardinal  Javier Lozano Barragán, bivši Predsednik Papeškega sveta za zdravstvene delavce, torej nekako bivši vatikanski «minister za zdravje». Barragán je to izjavil v intervjuju za internetno stran «Pontifex», svoje izjave je potem potrdil še za italijansko tiskovno agencijo Ansa. Na vprašanje o tem, kaj misli o homoseksualcih in transvestitih, je za internetno stran kardinal ponovil: "Ne bodo vstopili v Nebeško kraljestvo in tega ne pravim jaz, temveč sv. Pavel".


To novico v današnji številki dnevnika 'Il Giornale' navaja vatikanist Andrea Tornielli in jo komentira tako, da nakaže, da ni Barragán tisti, ki naj sodi, kdo bo vstopil ali ne v Nebeško kraljestvo, niti, katerim kategorijam ljudi naj bi le-to bilo zaprto, toliko bolj potem, ko je Jezus farizejem, ki so se imeli za čiste, dejal, da bodo javni grešniki in prostitutke v Nebeško kraljestvo prišli pred njimi. Cerkev ima seveda prav, da obsoja homoseksualne ideologije, ne sme in ne more pa zapirati nebeških vrat homoseksualcem in transvestitom, kajti ta sodba, hvala Bogu, pripada le Bogu samemu in Cerkev je vedno učila, da vse do zadnjega ostaja možnost spreobrnjenja in kesanja nad lastnimi grehi ter prošnje za Božje usmiljenje. Barragán je teolog in Tornielli skoraj ne more verjeti, da bi lahko izjavil kaj takega - pravi, da je zelo mogoče, da so takšne izjave plod sinteze, ki jo je napravil avtor intervjuja, saj Cerkev ponavadi vedno razlikuje med grehom in grešnikom.

Po mojem mnenju je to seveda mogoče, vseeno pa je možno tudi to, da ima kardinal tudi v resnici takšno mnenje. Kardinal Katoliške Cerkve bi moral paziti, kaj izjavlja v javnosti, pa tudi na to, da so izjave jasno in natančno razumljene, brez napačnih interpretacij. 

torek, 1. december 2009

Pripravimo mu prostor



Stara zgodba govori o nekem učenjaku, ki je v iskanju smisla življenja prišel k nekemu puščavniku. Puščavski oče je bil zelo svet mož, zato ga je učenjak prosil za razsvetljenje. Sveti mož je obiskovalca povabil v svoje skromno bivališče in mu postregel z vodo. Romarjevo čašo je natočil do vrha, potem pa še kar nalival, tako da je začela voda že teči po tleh. Učenjak je to nekaj časa gledal, potem pa vendarle ni mogel več zdržati: "Nehajte! Čaša je polna! Saj ne more nič več noter!" "Podobno kot ta čaša si tudi ti poln svojih sodb, spoznanj in zamisli. Kako naj te nečesa naučim, dokler ne izprazniš samega sebe?"

Začeli smo advent, ki je priprava na praznik Kristusovega rojstva. Je tudi priložnost, da se vsak pri sebi zamisli, ustavi in pripravi v srcu prostor, da se vanj naseli Božji Sin. Janez Krstnik mu je pripravil prostor, hkrati pa tudi dejal, kako se mora sam manjšati, Kristus pa rasti. Podobno naj velja v letošnjem adventu vsakega izmed nas. Je prihodnost negotova? Je treba tvegati? Nič zato, včeraj smo na god mojega zavetnika sv. Andreja lahko slišali, da so prvi učenci tvegali in se podali na pot za Jezusom, in sicer takoj!

Zato se tudi mi tukaj in sedaj podajmo na pot za njim, zdaj je pravi čas. Jezus se želi naseliti v našem srcu, a potrebuje za to prostor. Pripravimo mu ga v tem adventnem času, ki naj bo nadvse blagoslovljen.