četrtek, 22. april 2010

Kako se Nemčija spopada s pedofilskimi škandali?

V Nemčiji so imeli posvet vlada in predstavniki civilne družbe, da bi težave osvetlili z več vidikov in skupaj poiskali tudi rešitve.Ne želijo si nevarnih posploševanj in pristranskosti, temveč si želijo stvarnosti in sodelovanja vseh vpletenih strani, to je pot, ki jo želijo prehoditi Nemci, ko se spopadajo z vprašanjem spolnih zlorab mladoletnih.

"Žal je to fenomen, ki pretresa velik del nemške in zahodne družbe," je poudarila kanclerka Angela Merkel pred nekaj tedni, ko so spolni škandali globoko pretresli nemško javno mnenje. Isti koncept je ponovila Christine Bergmann, izredna komisarka za spolne zlorabe mladoletnih oseb, ki jo je imoenovala zvezna vlada. Rodila se je v Dresdnu pred 71 leti, odrasla pa v bivši komunistični Nemški demokratični republiki. Po padcu Zidu je vstopila v SPD, kjer je prehodila briljantno politično kariero, ki je imela svoj vrhunec v imenovanju za ministrico za družino - funkcijo je opravljala med leti 1998 in 2002. 
 
"Vem, da me čaka težko delo, a sem prepričana, da bomo dosegli konkretne rezultate, pravzaprav smo jih že dosegli. Ustvarili smo avtonomno in samostojno delovno skupino, od 9. aprila naprej je aktivna brezplačna telefonska linija, namenjena vsem vpletenim v spolne zlorabe, pa tudi tistim, ki želijo informacije." Vprašanja lahko ljudje pošljejo tudi po faksu ali elektronski pošti, odgovorjajo pa psihoterapevti, socialni delavci, vzgojitelji in učitelji. "Na ta način bomo imeli možnost razumeti obseg fenomena, zbirali bomo podatke in najpogostejša vprašanja. Skušali bomo pomagati žrtvam, pa tudi storilcem. To je prvi korak proti jasnosti." 

Drugi korak bo storjen, ko se bo na zveznem ministrstvu za družino odvijala prva okrogla miza o spolnih zlorabah. Poleg Bergmanove bodo na njej tudi ministrica za družino Kristina Schröder (CDU), za izobraževanje Annette Schavan (CDU), za pravosodje Sabine Lutheusser-Schnarrenberger (FDP). Prisotni bodo predstavniki žrtev zlorab, predstavniki šol in vseh vpletenih institucij. Med temi bodo tudi predstavniki Katoliške Cerkve, in sicer tierski škof Stephan Ackermenn, ki ga je nemška škofovska konferenca 25. fberuarja imenovala za osrednjega odgovornega za preverjanje primerov zlorab, ki so jih duhovniki zagrešili nad mladoletniki in otroki v preteklih desetletjih v Nemčiji. 
 
"To bo priložnost za prvo konstruktivno soočenje," je poudarila Bergmannova, "ustanovili bomo delovne skupine. Prva se bo imenovala 'Preventiva, ukrepanje in informacija' in jo bo vodilo ter organiziralo ministrstvo za družino, vendar pa bo ključno vlogo imela tudi šola. Naš namen je napraviti vse šolsko okolje bolj občutljivo glede tega vprašanja, razmišljamo tudi o uvedbi obvezne spolne vzgoje. Drugo delavnico bo vodilo ministrstvo za pravosodje, ukvarjala pa se bo predvsem z juridičnim vidikom vprašanja, zlasti s priznanjem trpljenja žrtev spolnih zlorab".

Nemčija ukrepa torej združena, z večstransko angažiranostjo, da bi se spopadla z vprašanjem spolnih zlorab. Tudi sama nemška Cerkev želi sojo vlogo odigrati s transparentnostjo, saj je škof Ackermann sam včeraj razkril, "da so bile v preteklosti napake v komunikaciji". Nemška škofovska konferenca pa je od 30. marca prav tako uvedla brezplačno telefonsko linijo, kamor se verniki lahko obrnejo za informacije glede spolnih zlorab. 
 
- Vincenzo Savignano, La Germania affronta il vero scandalo pedofilia, Avvenire, 22. aprila 2010.

torek, 20. april 2010

Duhovnik naj ne oznanja samega sebe...

V branje dajem povzetek govora s sredine papeževe avdience. Zdijo se mi zelo zanimive, pa ne le za duhovnike, ki so jim besede namenjene v prvi vrsti, ampak za vse nas, saj imamo vsi duhovniško dostojanstvo in moramo pričevati za Kristusa ter ga oznanjati.
 
Po Jezusovem zgledu, ki je dejal "moj nauk ni moj", tudi duhovnik "ne razlaga nekega filozofskega nauka, ne govori sam od sebe, da bi si pridobil oboževalcev ali da bi si ustvaril svojo stranko, ampak uči v imenu navzočega Kristusa, širi resnico, ki je Kristus sam" ... "Ne širim svojih idej, ne govorim, kar je meni všeč, ampak sem Kristusova usta in glas in širim edino ta nauk," je dejal papež, ko je govoril, kakšen bi moral biti vsak od duhovnikov, ki "ne oznanja svojih idej, temveč nauk, ki ni njegov, ker je Kristusov". Duhovnik pa tudi "ni nek glasnik, ki le prebere neko besedilo", saj mora on sam najprej živeti, kar oznanja, "pristen cerkveni nauk".

Prva duhovnikova naloga je torej učiteljska služba, poučevanje - danes, ko smo v krizi vzgoje je ta naloga še posebej pomembna, če se jo le izvaja "konkretno po službi vsakega duhovnika". Duhovnik se mora upodabljati po Kristusu Glavi, kar je rodovitna resničnost, v vseh treh službah, ki jih izvaja, to je v poučevanju, posvečevanju in vladanju. Duhovnik, ki poučuje, pa "nikdar ne podaja samega sebe, svojega mišljenja, svojega nauka, temveč kakor Kristus človeštvu razkriva Očetov obraz,
globoko vez ljubezni, ki jo Bog živi v samem sebi in pot, ki vodi k njemu. Duhovnik je tako poklican, da ljudem kaže resničnost in navzočnost Boga, ki je živ in delujoč v svetu."