petek, 24. september 2010

Biti duhovnik ni lahko 5

Nekaj besed o pomenu Svetega pisma, saj je bil pre Toni med prevajalci le-tega v furlanščino. 

˝Razen tam, kamor pride na obisk papež, ni več polnih cerkva, pa še ljudi smo navadili, da pridejo v cerkev samo k sveti maši in k pogrebu. Če bi kdo začel razlagati, da je za kristjana branje Svetega pisma ni manj pomembno kot hoditi k maši, moliti rožni venec ali udeležba pri drugih pobožnostih, bi sedaj po vsej verjetnosti bili drugačni. Celo za cerkveno hierarhijo pride Sveto pismo za vsem ostalim. 

Takrat so mi nekatera dekleta rekla: "Pre Toni, ne moremo se udeležiti predstavitve prevoda Svetega pisma, ker je v Vidmu koncert Jovanottija, mi pa smo že kupile karte." Kaj pa naj bi jim odgovoril - da je primerjati Sveto pismo z glasbeno ploščo ali nekim pevcem herezija ali, da je izbrati Jovanottija namesto predstavitve svete knjige, prevedene v naš jezik, tragedija? 

Obljubil sem dekletom, da bom v miru premislil to zagato in, kako smo lahko prišli do te točke. Potem sem jim dejal: "Dekleta, morda je za vas to čas Jovanottija. Ob kateri drugi priložnosti pa upam, da boste tudi vi lahko s koristjo v roke vzele knjigo življenja." 

Kar me je na nek način potolažilo in mi je dvignilo moralo je to, da so se po predstavitvi mnogi obrnili na kantavtorjeve oboževalke in jim dejali, da so s tem, ko so zamudile predstavitev Svetega pisma, zamudile veliko priložnost. Zame je to bil največji kompliment, saj se že celo življenje trudim ljudem razlagati, da v cerkev ne gremo za to, da bi kaj izgubili, ampak pridobili! A kdo nas to še uči? Kdo še verjame v ta koristni nakup?˝

nedelja, 19. september 2010

S ciljem posvečena sredstva

Po italijanskem filozofu Machiavelliju naj bi cilj posvečeval sredstva. To je lahko nekaj dobrega ali slabega, pač odvisno od cilja, h kateremu v življenju težimo. Evangelij nas nazadnje postavi pred eno samo izbiro ciljev: Božje kraljestvo ali kraljestvo boga denarja.

Kadar duhovnik govori o denarju, se seveda marsikomu kar sam ponudi binom denar-Cerkev. Morda bo tudi tu kdo dejal, da imamo posvečeni možje dvojno moralo - eno učimo, drugo pa delamo. Lahko bi seveda rzpravljali o tem v nedogled, a bi na ta način bili pristranski, evangeljsko sporočilo pa je univerzalno. Ne samo nekateri, ampak vsi smo v nenehnem boju med zgoraj omenjenima kraljestvoma in praktično vsak dan moramo na osebni ravni narediti izbiro in se odločiti, kateremu kralju bomo služili.

Z denarjem imamo vsi opravka - je neka resničnost, brez katere svet pač ne gre naprej in bi bili neumni, če bi obsojali samo posedovanje denarja. Tudi Jezusu ne gre za to, koliko denarja ima nekdo, temveč za to, kakšna je naša naravnanost - zanima ga samo to, kaj nam v življenju predstavlja cilj in kaj sredstva za dosego tega cilja.

Pa si pomagajmo z evangeljskim besedilom: "Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom." Lahko bi končali tu, vendar bi lahko to pomenilo, da si iščimo prijatelje, ki imajo veliko denarja, evangeljsko sporočilo pa je razumljivo, če dodamo še nadaljevanje tega izreka: "da vas sprejmejo v večna bivališča." Hitro vidimo, da je ta krivični mamon čudovito sredstvo, s katerim lahko dosežemo veliko več.

Evangelij nam odpira oči - gledamo s pogledom večnosti. Pravi, da to življenje je pomembno, vendar ni naš cilj. Podobno je denar pomemben, pa ni naš cilj v tem, da si ga nakopičimo čim več. Oboje preide, mine, mi pa si moramo prizadevati za dosego tistega, kar ne mine. Iščemo in si prizadevamo za večno življenje.

Tega pa nihče ne doseže sam, zato je nadvse pomembno, da imamo čuteče srce in odprte oči za ljudi v stiski. Moramo videti, kje manjka ljubezni, sprejetosti, nežnosti... Moramo videti, po čem hrepenijo ljudje okrog nas. Če je naš cilj nebeško kraljestvo, bo naše srce naravnano na ta cilj oz. se bo nanj narvnavalo, v njem pa bo počasi prevladoval Bog. On bo naše srce naravnaval po svojem, ki je čuteče in ljubeče do vsakega človeka, pa tudi naše oči bo upodobil po svojih, da bodo videle človeško stisko.

Ko smo začeli leto dobrodelnosti oz. dejavne ljubezni, se moramo prav tako vprašati, kaj je v tem letu cilj in kaj sredstvo. Dobrodelnost sama na sebi namreč ne more biti cilj, lahko pa je ponovno čudovito sredstvo za dosego našega cilja, ki smo ga prej omenili. Nevarno je namreč, da v dobrodelnosti iščemo hvalo in potrditev samih sebe in lahko postanemo podobni krivičnemu oskrbniku, ki je temu, da bi izpadel dober, podredil tudi odpis dolga gospodarjevim upnikom.

Naš cilj mora biti vedno in povsod božje kraljestvo, ki naj se uresniči že na tem svetu. Za to moramo narediti vse, kar je v naših močeh - želimo, kakor molimo v Gospodovi molitvi (Oče naš), da bo na zemlji kakor v nebesih, da bodo vladali ljubezen, pravičnost in mir. Ko si prizadevamo za to, pa res drži, da cilj posvečuje srdstva, saj lahko tudi denar postane nekaj posvečenega, nekaj dobrega, če seveda naredimo pravo naložbo.