V branje dajem povzetek govora s sredine papeževe avdience. Zdijo se mi zelo zanimive, pa ne le za duhovnike, ki so jim besede namenjene v prvi vrsti, ampak za vse nas, saj imamo vsi duhovniško dostojanstvo in moramo pričevati za Kristusa ter ga oznanjati.
Po Jezusovem zgledu, ki je dejal "moj nauk ni moj", tudi duhovnik "ne razlaga nekega filozofskega nauka, ne govori sam od sebe, da bi si pridobil oboževalcev ali da bi si ustvaril svojo stranko, ampak uči v imenu navzočega Kristusa, širi resnico, ki je Kristus sam" ... "Ne širim svojih idej, ne govorim, kar je meni všeč, ampak sem Kristusova usta in glas in širim edino ta nauk," je dejal papež, ko je govoril, kakšen bi moral biti vsak od duhovnikov, ki "ne oznanja svojih idej, temveč nauk, ki ni njegov, ker je Kristusov". Duhovnik pa tudi "ni nek glasnik, ki le prebere neko besedilo", saj mora on sam najprej živeti, kar oznanja, "pristen cerkveni nauk".
Prva duhovnikova naloga je torej učiteljska služba, poučevanje - danes, ko smo v krizi vzgoje je ta naloga še posebej pomembna, če se jo le izvaja "konkretno po službi vsakega duhovnika". Duhovnik se mora upodabljati po Kristusu Glavi, kar je rodovitna resničnost, v vseh treh službah, ki jih izvaja, to je v poučevanju, posvečevanju in vladanju. Duhovnik, ki poučuje, pa "nikdar ne podaja samega sebe, svojega mišljenja, svojega nauka, temveč kakor Kristus človeštvu razkriva Očetov obraz, globoko vez ljubezni, ki jo Bog živi v samem sebi in pot, ki vodi k njemu. Duhovnik je tako poklican, da ljudem kaže resničnost in navzočnost Boga, ki je živ in delujoč v svetu."
Ni komentarjev:
Objavite komentar