So razne aktualizacije jaslic na
mestu?
Jaslice, ta zanimiva
pogruntavščina sv. Frančiška Asiškega, so že skoraj 800 let sestavni del
božičnega praznovanja. žal pa že nekaj časa najdemo v njih marsikaj, še bolj pa
marsikoga: Juliana Assangea, Roberta
Saviana, Silvia Berlusconija… Vsako leto se najde kaka »nova« jaslična oseba,
zlasti so po tem početju znani na jugu Italije.
Najdemo jaslice vsake vrste, od
ironičnih, takšnih, ki obsojajo nemoralnosti in stranpota ljudi, pa vse do
takšnih, ki izražajo čustva njihovih ustvarjalcev. V vsakem primeru si vse
skupaj določeni ljudje prikrojijo po lastnem okusu, zadeva pa se zdi prava
pustna parada v malem, saj na pustnih paradah vidimo korakati maske raznih
znanih osebnosti sveta zabave, športa, predvsem pa politike.
Zdi se, da ponekod tekmujejo med
sabo, da bi naredili čim bolj 'odštekane' jaslice, morda tudi zaradi tistih
famoznih petih minut slave, ko se navadni državljani znajdejo v objektivu
kamere misleč, da je to cilj njihovega življenja.
Lani so nekje v italijanski
pokrajini Kampanji nadeli plinske maske svetim Trem Kraljem, da bi opozorili na
problem odvečnih smeti, ki je ena od glavnih težav, pa tudi virov zaslužka
določenih združb te pokrajine. Drugod v isti pokrajini so vreče s smetmi
postavili kar v votlino, za novorojenim Detetom. Ponekod so jaslice naredili
dosledno iz ekološko razgradljivih materialov, da bi tudi o Božiču ostali
ekološko ozaveščeni.
Pravzaprav je vse našteto le vrh
ledene gore, saj se je ta manija »aktualizacije« jaslic že zelo razširila, tako
da se ne gre čuditi, da tovrstne »aktualne« uprizoritve Jezusovega rojstva
najdemo tudi po cerkvah.
Se sploh zavedajo, da je tovrstno
početje daleč od tistega, kar je hotel doseči sv. Frančišek? Kaj naj bi
predstavljale jaslice in kam človeka vodile, je zelo dobro razumel Enzo
Bianchi, ko je dejal, kako so jaslice v bistvu »najenostavnejši način, da bi se
naučili, kako lahko rodimo Jezusa v sebi, kako bi z ljubeznijo podoživeli
betlehemski dogodek«.
Zdi se tudi, da je neka
tradicionalna stvar, kakršna jaslice zagotovo so, nekaj vredna v današnji
družbi le, če je spektakularna in populistična. To je pravo nasprotje od želja
sv. Ubožca, ki je izrecno zahteval, da uprizoritev ne sme biti noben spektakel,
ki bi privlačil radovedneže. Po zapisu Tomaža Čelanskega je bil Frančišek zelo
nazoren, ko je prijatelju Janezu iz Greccia naročil, kako naj pripravi jaslice:
»Če hočeš, da bi v Grecciu obhajali Gospodovo rojstvo, pojdi pred mano tja in
pripravi vse, kakor ti naročam: rad bi predstavil Otroka, rojenega v Betlehemu
in nekako videl s telesnimi očmi težave in neudobje, v katerih se je znašel zaradi
pomanjkanja stvari, ki jih potrebuje novorojenček. Želim videti, kako je bil
položen v jasli in kako je ležal na senu med volom in osličkom«. Tako so se
torej leta 1223 v Grecciu, kraju na pol poti med Rietijem in Ternijem v
Umbriji, rodile jaslice. Sv. Bonaventura tudi poroča, kako je Frančišek, da ga
kdo morda ne bi narobe razumel, celo vprašal papeža za dovoljenje za postavitev
jaslic.
Njegov namen torej ni bila
aktualizacija, ki bi se je lahko prav brez vsakršne težave poslužil, glede na
težave, ki so pestile tedanjo Cerkev. Namen vélikega svetnika je bilo
podoživljanje tistega edinstvenega dogodka v človeški zgodovini, ki ga
predstavlja rojstvo Boga. Želel se je prek uprizoritve preseliti na sam kraj in
čas tistega dogodka. Želel je povedati, da je vsebina Božjega rojstva sama po
sebi tako bogata, da človeka gane – tudi današnjega človeka. Ta si domišlja, da
bo ljudi nekaj nagovorilo le, če bo preoblikovano po zadnji »modi«,
aktualizirano. Noče se pustiti nagovoriti dogodku, ampak je on tisti, ki mora
na nek način nagovoriti dogodek. Tako se ne nazadnje zelo pogosto dogaja tudi
pri razlagi svetopisemskih besedil. Če povemo s podobo iz Kane Galilejske, se
rado zgodi, da se vino spremeni v vodo.
Zaradi te globoke zavesti sv.
Frančiška je lahko prišlo tudi do čudežnega dogodka, o katerem v svoji 'Legendi
Major' poroča sv. Bonaventura, da se je med pridigo Asiškega Ubožca o rojstvu
revnega kralja namesto tistega Jezusa, ki ga je v jasli položil sveti mož, tam
pojavilo pravo Božje Dete.
Jaslice so tako drugačne vrste
sveta podoba, sveta uprizoritev, ki pa je vselej prava le, če je pot do Boga,
kakor velja npr. za svete ikone.
Objavljeno v 8. številki priloge 'Bodi človek!' (Novi glas)
Ni komentarjev:
Objavite komentar