torek, 03. januar 2012

Naredimo si jaslice po svoji zamisli

So razne aktualizacije jaslic na mestu?

Jaslice, ta zanimiva pogruntavščina sv. Frančiška Asiškega, so že skoraj 800 let sestavni del božičnega praznovanja. žal pa že nekaj časa najdemo v njih marsikaj, še bolj pa marsikoga:  Juliana Assangea, Roberta Saviana, Silvia Berlusconija… Vsako leto se najde kaka »nova« jaslična oseba, zlasti so po tem početju znani na jugu Italije.

Najdemo jaslice vsake vrste, od ironičnih, takšnih, ki obsojajo nemoralnosti in stranpota ljudi, pa vse do takšnih, ki izražajo čustva njihovih ustvarjalcev. V vsakem primeru si vse skupaj določeni ljudje prikrojijo po lastnem okusu, zadeva pa se zdi prava pustna parada v malem, saj na pustnih paradah vidimo korakati maske raznih znanih osebnosti sveta zabave, športa, predvsem pa politike.

Zdi se, da ponekod tekmujejo med sabo, da bi naredili čim bolj 'odštekane' jaslice, morda tudi zaradi tistih famoznih petih minut slave, ko se navadni državljani znajdejo v objektivu kamere misleč, da je to cilj njihovega življenja.

Lani so nekje v italijanski pokrajini Kampanji nadeli plinske maske svetim Trem Kraljem, da bi opozorili na problem odvečnih smeti, ki je ena od glavnih težav, pa tudi virov zaslužka določenih združb te pokrajine. Drugod v isti pokrajini so vreče s smetmi postavili kar v votlino, za novorojenim Detetom. Ponekod so jaslice naredili dosledno iz ekološko razgradljivih materialov, da bi tudi o Božiču ostali ekološko ozaveščeni.
Pravzaprav je vse našteto le vrh ledene gore, saj se je ta manija »aktualizacije« jaslic že zelo razširila, tako da se ne gre čuditi, da tovrstne »aktualne« uprizoritve Jezusovega rojstva najdemo tudi po cerkvah.

Se sploh zavedajo, da je tovrstno početje daleč od tistega, kar je hotel doseči sv. Frančišek? Kaj naj bi predstavljale jaslice in kam človeka vodile, je zelo dobro razumel Enzo Bianchi, ko je dejal, kako so jaslice v bistvu »najenostavnejši način, da bi se naučili, kako lahko rodimo Jezusa v sebi, kako bi z ljubeznijo podoživeli betlehemski dogodek«.

Zdi se tudi, da je neka tradicionalna stvar, kakršna jaslice zagotovo so, nekaj vredna v današnji družbi le, če je spektakularna in populistična. To je pravo nasprotje od želja sv. Ubožca, ki je izrecno zahteval, da uprizoritev ne sme biti noben spektakel, ki bi privlačil radovedneže. Po zapisu Tomaža Čelanskega je bil Frančišek zelo nazoren, ko je prijatelju Janezu iz Greccia naročil, kako naj pripravi jaslice: »Če hočeš, da bi v Grecciu obhajali Gospodovo rojstvo, pojdi pred mano tja in pripravi vse, kakor ti naročam: rad bi predstavil Otroka, rojenega v Betlehemu in nekako videl s telesnimi očmi težave in neudobje, v katerih se je znašel zaradi pomanjkanja stvari, ki jih potrebuje novorojenček. Želim videti, kako je bil položen v jasli in kako je ležal na senu med volom in osličkom«. Tako so se torej leta 1223 v Grecciu, kraju na pol poti med Rietijem in Ternijem v Umbriji, rodile jaslice. Sv. Bonaventura tudi poroča, kako je Frančišek, da ga kdo morda ne bi narobe razumel, celo vprašal papeža za dovoljenje za postavitev jaslic.

Njegov namen torej ni bila aktualizacija, ki bi se je lahko prav brez vsakršne težave poslužil, glede na težave, ki so pestile tedanjo Cerkev. Namen vélikega svetnika je bilo podoživljanje tistega edinstvenega dogodka v človeški zgodovini, ki ga predstavlja rojstvo Boga. Želel se je prek uprizoritve preseliti na sam kraj in čas tistega dogodka. Želel je povedati, da je vsebina Božjega rojstva sama po sebi tako bogata, da človeka gane – tudi današnjega človeka. Ta si domišlja, da bo ljudi nekaj nagovorilo le, če bo preoblikovano po zadnji »modi«, aktualizirano. Noče se pustiti nagovoriti dogodku, ampak je on tisti, ki mora na nek način nagovoriti dogodek. Tako se ne nazadnje zelo pogosto dogaja tudi pri razlagi svetopisemskih besedil. Če povemo s podobo iz Kane Galilejske, se rado zgodi, da se vino spremeni v vodo.

Zaradi te globoke zavesti sv. Frančiška je lahko prišlo tudi do čudežnega dogodka, o katerem v svoji 'Legendi Major' poroča sv. Bonaventura, da se je med pridigo Asiškega Ubožca o rojstvu revnega kralja namesto tistega Jezusa, ki ga je v jasli položil sveti mož, tam pojavilo pravo Božje Dete.

Jaslice so tako drugačne vrste sveta podoba, sveta uprizoritev, ki pa je vselej prava le, če je pot do Boga, kakor velja npr. za svete ikone.

Objavljeno v 8. številki priloge 'Bodi človek!' (Novi glas)

Ni komentarjev: