Nedelja in nakupovanje

Skozi drugačno prizmo (2)

Ko govorimo o odprtih trgovinah ob nedeljah, ima zadeva v resnici precej več opraviti z verskimi svoboščinami kot z ekonomijo, saj slednja nima bistvenega doprinosa zaradi nedeljskega odprtja. Zaslužki se ne izstrelijo v višave, saj tisto, kar manjka, niso priložnosti za nakupovanje, temveč denar. To pomeni, ekonomisti pa bodo brez težav stvar potrdili, da je priložnosti za »shopping« ogromno, zmanjšala pa se je kupna moč ljudi. O tem bi morda še veljalo kdaj kaj reči.

Ekonomija je namreč lahko čisto lepo prosperirala (pač, odvisno od dežele, kjer je nekdo živel) v

časih, ko so ljudje delali, kar so hoteli, a izven neskončnega sveta trgovin in trgovinic. Da pa bi v sebi čutili neustavljivi človeški vzgib po nakupovanju, ki se mu res niso mogli več upirati, se je moralo spremeniti nekaj v ljudeh, kar močno diši po prav religioznem. Ljudje so torej morali en religiozni sistem zamenjati z drugim, postopoma seveda, ta drugi sistem pa je vdrl po ljudeh tudi v prvi religiozni sistem.

Kakor velja v komunikaciji, da nista izginila čas in prostor, temveč se je njun koncept spremenil, tako velja tudi tu. Prehod od družbe potreb k družbi želja po Baumanu sovpada s prehodom k mentaliteti »shoppinga«. Slednja postane kod možganov, ki nam narekuje filozofijo življenja. V resnici namreč ne nakupujemo le takrat, kadar smo v neki trgovini prav s tem namenom, temveč vselej, kadar sledimo logiki »nakupovalnega listka«, kjer je finta prav v tem, da izbiramo med številnimi (ali brezštevilnimi) možnostmi, ki nam jih svet daje na izbiro, in sicer na vseh področjih življenja.

Nakupovanje ali shopping je tako še eden od sestavnih delov tekoče družbe, ki jo je tako dobro opisal prav prej omenjeni avtor. Paziti moramo, da ne podcenimo tega nakupovalnega koncepta, čigar sakralnost je vsem na očeh. Obred se odvija v nakupovalnih centrih, ki stopajo na mesto nedeljskega (in ne samo!) bogoslužja v cerkvi. Tja se gre skupaj še z veliko množico drugih, druži pa nas zgolj dejstvo, da gremo tja zaradi istega rituala. Pravzaprav tudi stopimo iz profanega v neki sakralni prostor, glede na to, da sta čas in prostor tam notri ločena od tistega, ki vlada v zunanjem svetu. Gre torej za svetišče, za »tempelj« prav v etimološkem smislu, kjer »templum« pomeni ograjeni in oddeljeni prostor, pa tudi zaokroženo časovno obdobje, od koder beseda »tempus«, čas. Kot velja za vsa verstva, je tudi nakupovanje zatočišče proti negotovosti, kar Bauman primerja z ritualom eksorcizma proti negotovosti, ki pa ga je treba ponavljati v nedogled, po možnosti vsak dan, glede na kratkotrajni učinek tega eksorcizma. 

Objavljeno v tedniku Novi glas