sreda, 30. oktober 2024

Sveti Dominik prisili hudiča, da pove, kje z grehom pridobi in kje izgubi

Ko se je sveti Dominik nekoč ponoči sprehajal po samostanu svete Sabine in varoval svojo čredo z budnostjo dobrega pastirja, je v spalnici srečal sovražnika, ki je hodil kot rjoveč lev in iskal, koga bi požrl (kakor duhovniki in redovniki molimo v sklepnicah); ko ga je prepoznal, je rekel: „Zlobna zver, kaj delaš tu?“ „Opravljam svojo službo,“ je odgovoril hudič, „in skrbim za svoje koristi.“ „Kakšno korist pa imaš v spalnici?“ je vprašal svetnik. „Precejšen zaslužek,“ je odgovoril hudič. 

„Na različne načine motim brate; najprej jemljem spanec tistim, ki hočejo spati, da zgodaj vstanejo za jutranjice (prvo jutranje molitveno bogoslužje, tudi matutinij); nato pa preobremenim s spancem druge, tako da ob zvonjenju zaradi utrujenosti ali lenobe ne vstanejo; če pa že vstanejo in gredo v kor, to storijo neradi in brez pobožnosti molijo bogoslužje.“ Nato ga je svetnik popeljal v cerkev in ga vprašal: „Kaj pa se okoristiš tukaj?“ „Precej,“ je odgovoril hudič. „Zaradi mene prihajajo bratje pozno in odhajajo zgodaj. Napolnjujem jih z odporom in raztresenostjo, tako da delajo neradi, karkoli morajo.“ „Kaj pa tu?“ je vprašal Dominik in ga peljal v refektorij (jedilnica v samostanu). „Kdo ne poje preveč ali premalo?“ je bil odgovor. “Tako žalijo Boga in škodujejo svojemu zdravju.“ Nato ga je svetnik popeljal v govorilnico, kjer so se bratje lahko pogovarjali z ljudmi iz sveta in se sproščali. Hudič se je začel zlobno smejati, skakati in prevračati kozolce, kakor da bi se zabaval, ter rekel: „Ta prostor je ves moj; tu se smejijo in šalijo ter poslušajo na tisoče praznih zgodb; tu govorijo prazne besede in pogosto tarnajo nad svojimi vladarji in nadrejenimi; karkoli drugje pridobijo, tu izgubijo.“ 

Končno sta prišla do vrat kapiteljske dvorane, kamor pa hudič ni hotel vstopiti. Skušal je pobegniti, rekoč: „Ta kraj je zame pekel; tu se bratje obtožujejo svojih grehov in prejemajo grajo in opomin ter odpuščanje grehov (ob koncu dneva se vsak redovnik posebej spove pred predstojnikov grehov ter prejme odvezo). Kar izgubijo na kateremkoli drugem kraju, tu spet pridobijo.“ Tako je rekel in izginil, Dominik pa se je zelo čudil pastem in mrežam skušnjavca; o tem je potem dolgo govoril bratom in jim oznanil, da morajo biti na preži.

Za nas je seveda sporočilo prav takšno, še bolj pa naj bo to povabilo, da se redno dobro in iskreno spovedujemo svojih grehov ter vršimo zanje pokoro. Posebej je sveto pokoro treba izkoristiti v prvih osmih dneh novembra, ko lahko pomagamo vernim dušam v vicah. Kar torej izgubljamo na različnih področjih življenja, spet prejmemo pri spovedi.

Ni komentarjev: