ponedeljek, 26. januar 2009

Primorska in slovenske pokrajine: nekoliko zgodovine

Za to publikacijo sem se odločil, ker že kar nekaj časa spremljam številne razprave glede pokrajin. Te se gibljejo od števila do imena, zraven bi morda dodali obseg, vsaj kar se zgodovine tiče. Gospodarske in druge sodobne dejavnike bi pustil ob strani, saj o njih nimam pojma. O teh naj zato raje pišejo tisti, ki se zanimajo za te stvari. Sam sem nekoliko pregledal zgodovinsko ozadje, posebej Primorske in Goriške, ko se trudim z diplomsko nalogo.

Ko govorimo o pokrajinah, se Primorci ne moremo izogniti nekaterim vprašanjem. Prvo je: ali ena pokrajina ali dve? Primorska kot jo poznamo danes kot geografski pojem, izhaja iz preteklega geografskega pojma, v rabi v Avstrijskem cesarstvu, in sicer je to Avstrijsko Primorje (Österreichisches Künstenland). To je bila kronska dežela (Kronland), ustanovljena leta 1813, s sedežem v Trstu, pod okrilje katere so spadali tri dežele (länder): mesto Trst z okolico, Istra in poknežena grofija Goriško-Gradiška, do leta 1822 (takrat je to ozemlje prešlo pod Kraljevino Ogrsko, 1849 pa pod novoustanovljeno Kraljevino Hrvaško) pa tudi Reka z okolico in t.i. Civilna Hrvaška (ozemlje do vključno Karlovca). Vsaka dežela je imela svojo avtonomijo (sedeža v Pazinu in Gorici), vendar pa so bili tudi podrejeni cesarskemu guvernerju v Trstu. Od leta 1816 je bilo ozemlje del Kraljevine Ilirije, s sedežem v Ljubljani. To kraljestvo je bilo razdeljeno na dva gubernija: Trst in Ljubljano. Okorog leta 1825 je prišlo do reorganizacije Avstrijskega Primorja (skoraj istočasno tudi do cerkvene reorganizacije), z razdelitvijo na le dva dela: Istro s prestolnico v Pazinu in Goriško, s sedežem v Gorici, Trst z okolico pa je bil podrejen neposredno cesarju, čeprav je v mestu bival tudi guverner.

Leta 1849 je bila Kraljevina Ilirija razpuščena, Avstrijsko Primorje pa samostojno kronsko ozemlje (Kronland), na čelu katere je ostal guverner v Trstu. 'Pokrajine' so tako bile tri: Istra, Goriško-Gradiška in Trst z okolico, ki ni bil več pod direktnim cesarskim nadzorom. 1861 sta Istra in Goriško-Gradiška postali administrativno samostojni (sta ustanovili svoj deželni svet z deželnim glavarjem), 1867 pa tudi Trst. Vloga guvernerja je tako postala bolj prestižnega pomena. Leta 1918 je bilo ozemlje pripojeno Italiji pod imenom Julijska Benečija (Venezia Giulia), danes pa kot pojem še živi pod imenom Primorska, ta kot vemo obsega večji del ozemlja, pač vse, kar spada k Republiki Sloveniji.

Ti zgodovinski podatki torej govorijo po eni strani v prid ene pokrajine, po drugi strani v prid dvema pokrajinama. V prid ene pokrajine zagotovo govori osredinjenost na Trst kot prestolnico in najpomembnejše trgovsko, kulturno in politično mesto, pa tudi občutek pripadnosti prebivalcev. V prid druge trditve pa je več stvari. Najprej zemljepisna razčlenjenost, drugič umanjkanje tržaške prestolnice (čeprav nimamo več niti Gorice, središče slovenske Istre pa je (p)ostal Koper), tretjič tudi nekdanja cerkvena razdelitev, ki je bila bolj prilagojena zemljepisni razčlenjenosti.

Sam sem za pokrajinsko enotnost. Za to imam več razlogov. Najprej sem Primorec, če me kdo vpraša, kam v Sloveniji spadam. Pod tem imenom se bo zlahka znašel tudi Kraševec ali Istran, pa še kdo (od Italijanske okupacije našega ozemlja dalje se sem štejejo tudi Idrijci in Pivčani). Mesto Trsta kot Pristanišča in pomembnega središča je prevzel Koper, in sicer precej naravno, za razliko od Nove Gorice, ki pač umetno ne more prevzeti primata Gorici. Smo tudi v eni škofiji. To enotnost zagovarjajo tudi naši zamejski rojaki v Italiji, ker pri dialogu večji pač tudi več pomeni – pokrajina Primorska bi tako bila ekvivalentna avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Administrativno se da vse rešiti, to po mojem ni noben velik problem. Nihče ni rekel, da mora, razen pokrajinskega sveta, vse biti v Kopru.

Kaj pa, kar se tiče vseh pokrajin? Zgodovinsko gledano bi morale pri nas obstajati naslednje pokrajine: Primorska, Kranjska, Štajerska in Prekmurje, Ljubljana pa bi bila avtonomno okrožje, a hkrati tudi sedež Kranjske. Del Koroške, ki ga imamo, je tako majhen, da nima smisla, da bi bil samostojna pokrajina. Prekmurje kot nekdanji del Ogrske je sicer majhno ozemlje, vendar kulturno zelo različno od Štajerske, s svojo zgodovino in tradicijo. Splošno gledano, imamo v Sloveniji tri prestolnice: Ljubljano, Maribor in Koper, pogojno še Mursko Soboto, vendar le zaradi neskladnosti s Štajersko. Ostala mesta, ki jih dajejo ob bok tem, imajo le lokalni pomen. Pri Slovencih pa je pač tako, da smo toliko bolj veseli in zadovoljni, kolikor bolj smo razdeljeni in razparcelirani na prafaktorje. Če bi denimo Italija imela podobno razmišljanje, bi imela kakih sto pokrajin.

5 komentarjev:

Lojze Potočnik pravi ...

Lep citat Slovenske zgodovine. Samo poglejmo kakšen red je imela že Hasburška Avstrija. Za Trst je točno vedela, da je mednarodno pristanišče in zahteva poseben status.
Slovenija pa je tako majhna, da več kot pet pokrajin ne bi zdžala. Kdo pa bo finančno še to vzdrževal.
bolj se nagibam k temu, da se Slovenija decentralizira, saj je sedaj mogoča dobra prometna povezava in računalniška mreža.
Ministrstvo za ribištvo, pomorstvo? Ali ni to bolj naravno na obali?
Ministrstvo za gozdove? kam naj gre! V Tivoli??
Poleg tega pa vidim še dialekte slovenskega jezika.
Kje smo Rovtarska govorica?
razdeljeni smo kot Kurdi v treh Slovenskih pokrajinah.
Za pogajanja z Italijo oz. Furlanijo-Julijsko krajino pa seveda podpiram enotno Primorsko, ki se bo lahko enakovredno pogajala z centralo v Ljublani in Trstom (vse bolj kitajski) in Vidmom.
Dobro se ve, zakaj smo izgubili Gorico, pa se ne pove?
Zakaj je Kardelj prodal pol cone B Hrvaški? Pa slovenske vasi v okolici Buzeta ali slovenske vasi južno od Jelšan? Tam so se učili slovenščine do leta 1949!!!
Kakšna je prihodnost Slovenije pa se lahko prebere v knjigi ČEFURJI RAUS. Ta knjiga se je v teh dneh znašla v medijskem prostoru. Zakaj ? Dobro se ve! Zaradi izbrisanih? In kdo je za mediji pri nas? Tajkuni in boječi kapitalisti (levičarji)? Kdo je izvolil takšno novo vlado? Mi, ki smo se pustili zavesti.
Kako se boriti proti revolucionarjem (levici, liberalizmu)? Nihče ne ve???

Andrej Vončina pravi ...

OK, samo za nekatere trditve je treba dokaze, bom rekel, da za večino tvojih trditev, ki letijo kot toča. Če pa govorimo o pokrajinah ali eni pokrajini, potem ostanimo pri temi, če ne je brez veze pisat zadeve, če se bistva ne razume. Pa brez zamere!

Aljoša pravi ...

Všeč mi je ta zapis o pokrajinah. K zgodovini ne bom ničesar dodajal, ker je pregledna in jasna.

Glede Primorske sem za eno pokrajino. Razlogov je veliko ampak ostanem samo pri imenu. Prebivalci Primorske smo Primorci. Če bi bili dve pokrajini bi bili prebivalci Južnoprimorske regije kaj? Južnoprimorci? Bi bila sploh možna večja neumnost?

Morda je nekaj takih, ki bi želeli imeti svoj košček vladavine ... Pokrajina Južnoprimorska in sledeča deželna glavarstva: Vzhodna Istra, Zahodna Istra, Podkraška Istra, Obmorska Istra, Globoka Istra, Transistrania ... in še kaj. O imenih prebivalcev raje ne bi!

Slovenija je po velikosti/majhnosti ena sama pokrajina - po številu prebivalcev pa še to ne!

Ajvan pravi ...

Sam se čutim za Solkanca in Slovenca. Primorec sem samo zato, ker govorim drugače od Gorenca ali Dolenca. Primorec označuje prebivalce, ki govorijo primorsko. Primorska je v prvi vrsti dežela, kjer govorijo primorsko. Primorska je zgodovinsko gledano, tisti del ozemlja naseljenega z Slovenci, ki je pripadel Italiji po rapalski pogodbi. obstaja še ena Primorska, ki jo v slovstvu imenujejo običajno Primorje ali avstrijsko Primorje. Obe tri Primorske se razlikujejo. Ne gre za enako ozemlje. Zgodovina ne dokazuje, da je to ozemlje bilo vedno enotno. Običajno se je delilo na severni in južni del. Kljub temu je delilo podobno usodo. Sprva pod Rimom - Venetia et Histria, kasneje pod Oglejem - severni del Furlanija, južni del Istra. Na severu nastaja kneževina okoli Gorice po letu 1200, Istra razdeljena med Krajnsko in Benetkami vse do Napoleona. Idrija, Postojna, Kras in Vipava tačas spadajo pod Krajnsko. Tolminsko in Bovško je bilo nekaj časa pod Benetkami, nekaj pod Krajnsko. Ozemlje se je delilo med Benetkami, Oglejem in Krajnsko v posesti vojvod s Koroške. Precej pestra zgodovina, zgodovinsko so obstajale različne enote.
Primorska in občutek primorskosti kot ga razumemo danes ga oblikuje fašizem šele v prejšnjem stoletju. Tedaj nastane mit o Primorski. Pod komunisti se spomin na tradicijo zgubi, pestrost zgodovine nadomesti ena Primorska, ne obstaja več resničnosti obstajata samo dve. Primorska in Naš Tito. Istra je uspela zadržati spomin na svojo osebnost, ker ima najstarejšo zgodovino tu. Čeprav se pogosto pozablja na njeno ime namesto Istra jo v Lublani imenujejo Obala ali Primorska. "Južna Primorska" ima po tradiciji ime Istra obsegajoč polotok in notranjost do roba Krasa. Severni del Primorske nima tako močne osebnosti, razdeljena med različne dežele v preteklosti.
Rešitev je enostavna oblikuje se dežela Primorska. Zaradi spomina, ki seže daleč tja, za ene v leto 1927, za druge 1943, je to enotna dežela. Čeprav zgodovina dokazuje nasprotno - neenotnost in enotnost. Imajo pa prebivalci svoj govor primorščina, del jih govori rovtarsko. Imajo svoje običaje, niso jodlarji kot Gorenci, sej zastop'ste - Avseniki in te štroncade. Beneški fantje so izjema. Sploh niso Benečani, več al manj Lublane. Namesto da bi godli po primorsko so posnemali jodlerijo značilno za Gorence. Znotraj dežele Primorske, se oblikujeta pokrajini Gorica - Goriška in Koper - Istra, po možnosti Postojna. Salomonska odločitev. Volk sit, koza cela.
To kar zdej mislijo 12 ali 14 enot so pokrajine. Primorska, Krajnska in Štajerska so dežele. Prekmurje je pokrajina.
Mimogrede, Italija ima 110 pokrajin razdeljenih med 20 dežel. Soseda Furlanija ima med temi 110 na svojem ozemlju 3 pokrajine. Talijani ločijo med regione ter provincia. Ravno tako Avstriji majo land ter kreis. Lep pozdrav.

Ajvan pravi ...

Furlanija ima 4 pokrajine, ne 3.