ponedeljek, 30. marec 2009

Papež in kondomi

V branje vam dajem svoje pismo, ki sem ga poslal na Družino, sicer pa tudi na Reporter in Demokracijo, a tam ni bilo objavljeno, najbrž zato, ker je bilo prej v Družini. Gre za širjenje obzorij, za pomoč pri ustvarjanju objektivnejšega pogleda na stvari.

Ob poročanju naših medijev si nisem mogel kaj, da se kot kristjan ne bi čutil dolžnega postaviti se vsaj nekoliko v bran svetemu očetu. Izpostavil bi nekako dva vidika: najprej bi podal mnenje ljudi iz Kameruna, njihov pogled na medijsko poročanje na zahodu, nato pa še nekaj o boju proti AIDSu v Ugandi, ki velja za zgled na tem področju. Naslanjam se na intervjuje dnevnika CEI (italijanske škofovske konference), Avvenire, in sicer iz številk, ki sta izšli 19. In 21. Marca letos.

Ob papeževem obisku v Afriki so zahodni mediji sprožili polemiko proti papežu Benediktu XVI., ne da bi upoštevali dejansko stanje v deželah, v katerih se je papež te dni mudil. »Polemika, ki nima nikakršne podlage,« pravi Etienne Pagot, škofijski koordinator za zdravstvo nadškofije v Douali, v Kamerunu. »Mi smo te besede doživeli kot nekaj, kar je že bilo rečeno in če jih zahodni mediji ne bi ponovno lansirali s tako velikim zanosom, bi najbrž ostale v ozadju. Po drugi strani gre pri papežu za prav takšen jezik, kot ga mi uporabljamo v vsakdanjem delu na terenu: zdržnost in zvestoba sta najučinkovitejši sredstvi za preventivo in boj proti AIDSu. To je stvar realizma in zdrave pameti«. Pagot pravi še, da je resnični problem prav »obilica prahu, ki ga je dvignilo vprašanje o kondomih, ki je v drugi plan potisnilo ne samo druge teme, ki jih je načel sveti oče, ampak tudi samo vprašanje AIDSa, ki se pozna še na mnogih drugih področjih: zdravstvenem, družbenem, psihološkem, kulturnem, duhovnem…« Pagot sumi, da »kdor je daleč od teh problemov, ki so za nas vsakdanji in ključni, daje prevelik poudarek zgolj enemu vidiku, ki ni najpomembnejši, ter tako pozornost usmerja stran od resničnih težav«. Da se je papež dotaknil osrednjih in najbolj perečih problemov na afriškem kontinentu, se strinjajo tudi drugi kamerunski mediji, tako samostojni kot režimski. Vsi tudi opažajo veliko neskladnost med poročanjem lokalnih medijev in zahodnih medijev.

Zdravnik Filippo Ciantia že od leta 1980 živi v Ugandi in pravi, da je papeževo stališče realistično, razumno in znanstveno utemeljeno. Podatki namreč kažejo, da se je okužba z virusom HIV zmanjšala tam, kjer se je delalo na spremembah spolnega vedenja in življenjskega sloga ljudi, ki se ne omejuje le na zdravstveno in farmakološko področje, ampak tudi na informativno in vzgojno ter vključuje tudi družine, ženske in šole. To se je zgodilo v Keniji, Etiopiji, Malaviju, Zambiji, Zimbabveju, predvsem pa v Ugandi. Treba bi bilo spremeniti obnašanje ljudi. V Afriki je namreč zelo razširjeno spolno občevanje z več partnerji. Cerkev počne le svojo dolžnost, saj uspeha na tem področju ni mogoče doseči, ne da bi se radikalno spremenile spolne navade ljudi, da pa bi to dosegli, je treba nekaj narediti na vzgojnem področju. Ne moremo le razdeljevati kondomov kot nekih čudodelnih sredstev, hkrati pa zmanjševati odgovornosti posameznika. V družbi, kakršna je afriška, je treba v boj vključiti tudi verske voditelje in lokalne skupnosti. To je razumela Ugandska vlada ter uspešno lansirala strategijo ABC. To pomeni zdržnost (A-bstinence), zvestobo (B-eing faithful) in, v le zelo posebnih primerih, za določene ozke skupine ljudi, pravilno uporabo kondomov (C-ondom use). Vse skupaj stane le 23 centov dolarja po osebi. Papež ima popolnoma prav, ko pravi, da smo pred tragedijo, ki je ne moremo premagati le z denarjem. Potrebna je večstranska strategija, ki v središče postavlja dobro posameznika.

5 komentarjev:

Lojze Potočnik pravi ...

Sem ga prebral že v četrtek v Družini. Hvala za članek. Omenil sem tudi župniku Bogdanu v nedeljo, ko sva se peljala v Zavratec, da imaš članek v Družini. Obljubil je, da ga bo prebral.
P.S: Sem dal še komentar za Križev pot, preberi prosim. Hvala še enkrat.

Aljoša pravi ...

Glede kondomov in papeža se mi zdi, da bi morali tako medijski delavci kot cerkveni gospodje ubrati tretjo pot.

Vzgoja k vrednotam in usposabljanje (s preventivnimi kampanjami) lahko opravita prvi del naloge. Drugi del pa lahko marginalizirajo epidemijo kondomi. Priznati moramo, da so manjše zlo od tistega, ki temu sledi v nasprotnem primeru.

Gre za boj na dveh ločenih okopih pri katerem nihče noče popustiti: niti civilna družba in niti Cerkev. Ampak resno se vprašam kako lahko beli in zdravi ljudje iz razvitega sveta določamo in odločamo o ljudeh, ki živijo v popolnoma drugačnem kontekstu!?

Tukaj si jemljemo pravico, ki (mislim) nam ni dodeljena!

Andrej Vončina pravi ...

Kar se tiče tega afriškega vprašanja, ne drži, kar si rekel, Aljoša. Papež ni rekel, da ne smejo uporabljati kondomov tam doli, ampak, da samo kondomi niso rešitev. Podprl je celostne programe, ki jih, kot je jasno iz besedila, izvajajo po določenih afriških državah. V smislu omejevanja epidemije, jih tudi uporabljajo, da jih namreč dajejo okuženim, to je tista ožja skupina.

Tistega konteksta pa zahodni mediji ne razumejo in so se skoncentrirali na neko nebistveno vprašanje, ter tako marginalizirali pomembnejša vprašanja. Kdaj se bo pa končalo to poveličevanje vsemogočnega kondoma na Zahodu?

Aljoša pravi ...

Papež še ni eksplicitno formuliral, da se dopušča formulo kondomi + vzgoja ampak se zelo poudarja samo vzgojo.

Seveda je vzgoja bistvena. To zanikat pomeni se delati norca iz ljudi, ki trpijo. Ampak spet samo vzgoja ne da celostne rešitve.

Zahod ni vsemogočen (in niti sredstva, ki jih tukaj uporabljamo) ravno zato pravim, da nimamo pravice vsiljevati svojih pogledov povsod kamor gremo. Kaj pa če bi se kdaj soočili še s kakšno kulturo? Novim antropološkim pristopom? Verskimi vrednotami, ki jih inkulturiramo v svoj sistem?

Všeč mi je bila izjava J. M. Barrosa, ki je rekel, da EU mora delati z Afriko in ne za Afriko.

Andrej Vončina pravi ...

Vsekakor odlična izjava. Ne gre brez Afrike, ta pa si mora pomagati pravzaprav sama, kakor je dejal tudi Pedro Opeka. Morajo se pač postaviti na noge. Zahod je prinesel s seboj mnogo gorja, kamorkoli je že prišel, ker se je imel za tako superiornega. To, kar je formuliral papež, je nauk Cerkve, ki gre uživaškemu in neodgovornemu Zahodu zelo v nos, zato se je tudi pozornost zahodnega tiska usmerila le v eno stvar, čeprav je bila papeževa pozornost usmerjena povsem drugam.

S tem pismom sem želel povedati ravno to, da nam niso prikazali celega spektra tega, kar je povedal papež, ampak to, kar njim paše. Pri nas medijem verjame dvakrat več ljudi kot drugod po EU, kar se izkaže za zelo slabo, ker so ljudje premalo kritični, premalo mislijo s svojo glavo.

Moje stališče je pač skladno z naukom Cerkve, ker me to prepriča, tebe pač ne. Pravim pa, da to ni neka verska resnica in ne le Cerkev, temveč mi vsi smo preveč skoncentrirani na spolnost, sprevrženost na področju le-te pa je posledica neke miselnosti, vzroki so drugod.

Je pa res, da je treba na tem področju ravnati odgovorno, kondomi pa, zlasti pri mladih, zelo zmanjšujejo posameznikovo odgovornost. Cerkev ne more zdraviti le posledic neodgovornih dejanj, ampak mora skrbeti za preprečevanje in zmanjševanje le-teh.