Stati tam

Čeprav je evangeljski odlomek razmeroma kratek, je dogajanje karseda zgoščeno, prizori kar prehajajo iz enega v drugega, kot bi nam evangelist Janez želel v eni sapi povedati vse, kar potrebujemo vedeti za naše versko življenje. Moram reči, da mu kar lepo uspe. 

Začnimo pri Krstniku: "Naslednji dan je Janez spet stal tam" (Jn 1,35). Pred kratkim je doživel nekaj veličastnega, doživel je Božje razodetje ob Jezusovem krstu, ko je bila Božja bližina tako stvarna, ko mu je Oče sam razodel, kdo je Jezus... 

Toda, kako je dan potem? Razodevanja so končana. Bog ni tako otipljiv, pa vendar je Janez vztrajen in spet potrpežljivo stoji prav na tistem mestu, kjer je srečal Boga 'iz obličja v obličje'.

Težko se je vrniti v povprečnost, pravzaprav v puščavo, v prozaičnost vsakdana. Tam bolj kot Božjo bližino, doživljamo oddaljenost Boga, njegov molk. In vendar je prav tu treba vztrajati in "upati proti upanju". "Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod" (Mt 24,42)! Naslanjaj se na to svoje globoko izkustvo in v veri vztrajaj! Kakor Janez, se tudi ti znova in znova vračaj tja, kjer se te je Bog dotaknil.

Ne gre namreč več le zate in tvoje "privatno razodetje". Smisel tvojega življenja ni več v iskanju tistih občutij. Tudi ti si poklican ali poklicana, da greš k tistim, ki so ti pri srcu, kakor je to storil moj sveti zavetnik Andrej, in mu poveš, koga ste v skupnosti verujočih našli: "Našli smo Mesíja" (Jn 1,41). Moje mesto pa je, da sem dan za dnem spet tam in govorim: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Jn 1,36). Lahko sva, dragi brat in sestra: "v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju," važno je, da sva zvesta in vztrajava, četudi je težko, sva utrujena in morda ne čutiva nič posebnega. Saj veš: "Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen" (Mr 13,13). Molíva drug za drugega!