V hiši

V evangeliju o ozdravitvi hromega me zelo nagovori kratka besedna zveza, ki pa je zelo pomenljiva: "... v hiši" (Mr 2,1). Kako pomembno je to preprosto dejstvo, da je Jezus, Božji sin, v hiši. Lahko bi se ustavili pri točno tisti hiši, v kateri je takrat Jezus bil, opisovali, kakšne so bile hiše in zgradbe v Palestini takrat, a se za tisto 'hišo' skriva še kaj drugega, saj evangelist nekako gleda nazaj na tiste dogodke in jih razlaga v luči vere. Tako tista hiša pomeni tudi krščansko skupnost, Cerkev. 

Kako osvobajajoče je za vernega kristjana, ko se zave, da je Jezus vedno tam, da se lahko vedno k njemu zateče, da je Gospod vedno tam, da mu odvzame tisto ohromljenost, ki mu jo povzroča greh. Lahko je kristjan, vsak kristjan, od papeža do zadnjega klošarja, še tako velik grešnik, pa ga Kristus ne zapusti, ampak je tam, v hiši. 

Vsi smo tako, kot smo dejali, zaradi grehov skoraj neprestano hromi, zaradi tega pa tudi nismo v hiši, ker se, ko se oddaljimo od Kristusa, oddaljimo tudi od Cerkve. Takrat potrebujemo, da nam Gospod odvzame to našo ohromelost, vendar pa tega ne dela kjerkoli, ampak 'v hiši', to dela po svoji Cerkvi, po svojih duhovnikih. 

Drži tudi, da je verovati izredno težko, da marsikdo nad tem obupa in ostane hrom izven hiše, izven Cerkve. Iz takšnih in drugačnih razlogov ne more v hišo. Navadno je to zato, ker ljudje nad to 'Kristusovo nevesto', kakor tudi označujemo Cerkev in pomeni, da je Jezus z njo intimno povezan, ona pa z njim, mnogi obupajo, ker njeni posvečeni možje nismo najbolj zvesti, ker ga - po domače povedano - lomimo (če hočete, lahko to nadomestite tudi z besedo na 's', op. p.). Vsem tem bi rad povedal, kako na čelu Cerkve ni papež s svojimi škofi, ampak je na čelu Cerkve Kristus. Ni vseeno, kaj počnemo duhovniki v sedanjem življenju, ker bomo temu 'šefu' za svoja dejanja tu na tej naši Zemlji morali nekoč dajati odgovor.

Dejstvo pa je, da tudi danes, kakor v tisti palestinski hiši, nismo mi duhovniki tisti, ki ljudi očiščujemo grehov, ampak je to Bog. Edino on odpušča grehe - tudi nam. Lahko smo duhovniki še tako hromi, toda, zaradi vere Cerkve, tudi po takšnih Bog grehe odpusti tistim, ki pridejo po odpuščanje. 

Prijatelji so hromega nesli. Tudi danes moramo mi nositi drug drugega, če nekoliko preoblikujemo Pavlove besede v Pismu Galačanom (Gal 6,2). Dragi brat ali sestra, danes verujem jaz zate, da boš morda jutri ti zame. Vse, kar si želim je le, da bi tudi ti bil ali bila 'v hiši', ker je tam tudi tisti, ki lahko ozdravi našo ohromljenost - Jezus Kristus.