Ste bili kaj pozorni na naslov te objave? Nekaj v naslovu manjka. Tisto, kar manjka naslovu, manjka tudi v naših pogovorih, razmišljanjih... celo v življenju s tem ne računamo. Temu se reče greh. Če greha ni, potem ni niti odrešenja. Potem ni niti ljulke v naši priliki. Apostol Pavel pravi, da se je tam, kjer se je pomnožil greh, prav tako pomnožila milost. Če torej ni g
reha, kje je potem milost? Danes se duhovnikom velikokrat zgodi, da mu pri spovedi kdo reče, da nima grehov. Uboga torej žena, najdena v prešuštvovanju - zdaj vsaj vem, kje so našli kamenje za napis "Naš Tito" na Sabotinu :). Treba je torej računati z grehom. Prilika nas namreč uči, da na njivi našega življenja ni vsejano le seme dobrega, seme Božje besede, njegovih del, temveč je tam zasejano tudi seme hudobnega, ki se vtihotapi v naše življenje kakor tat. Od kdaj je tako? Ste že kdaj slišali za izvirni greh? No, od takrat je tako. V našem življenju tako uspeva tako dobro, kakor tudi zlo. Ko pa že govorimo o dobrem in zlu, moramo spregovoriti še o eni stvari - o svobodi. Kakor je Bog najlepšemu angelu pustil, da se je nekoč svobodno odločil proti njemu, tako tudi nam dopušča možnost svobodne odločitve. Vsak od nas tako svobodno izbira, če bo živel v dobrem ali v zlu. Ker pa je Bog tako dober, da ve, da se, čeprav si želimo dobro, mnogokrat odločimo za zlo, nam daje možnost vrnitve na pravo pot. Prav zato imamo zakrament svete spovedi, ki danes ni več v modi. V svoji dobroti nam pri njem Bog izbriše naša hudobna dejanja, vendar pod določenimi pogoji. Najprej moramo priznati, da smo grešni, se za naša dejanja skesati in se zanje spokoriti. To pa pomeni, da moramo priznati, da smo mali, ubogi grešniki, obsojeni na propad brez Božje pomoči. Bog pa nam prihaja na pomoč preko zakramentov, kakor smo že dejali. Eden od pomembnih pogojev, da se z njim srečamo pa je tudi ta, da priznamo, da ljulka obstaja, in, da se zavežemo, da se bomo proti sovražniku, ki jo seje borili, a ne sami, temveč z Božjo pomočjo.
reha, kje je potem milost? Danes se duhovnikom velikokrat zgodi, da mu pri spovedi kdo reče, da nima grehov. Uboga torej žena, najdena v prešuštvovanju - zdaj vsaj vem, kje so našli kamenje za napis "Naš Tito" na Sabotinu :). Treba je torej računati z grehom. Prilika nas namreč uči, da na njivi našega življenja ni vsejano le seme dobrega, seme Božje besede, njegovih del, temveč je tam zasejano tudi seme hudobnega, ki se vtihotapi v naše življenje kakor tat. Od kdaj je tako? Ste že kdaj slišali za izvirni greh? No, od takrat je tako. V našem življenju tako uspeva tako dobro, kakor tudi zlo. Ko pa že govorimo o dobrem in zlu, moramo spregovoriti še o eni stvari - o svobodi. Kakor je Bog najlepšemu angelu pustil, da se je nekoč svobodno odločil proti njemu, tako tudi nam dopušča možnost svobodne odločitve. Vsak od nas tako svobodno izbira, če bo živel v dobrem ali v zlu. Ker pa je Bog tako dober, da ve, da se, čeprav si želimo dobro, mnogokrat odločimo za zlo, nam daje možnost vrnitve na pravo pot. Prav zato imamo zakrament svete spovedi, ki danes ni več v modi. V svoji dobroti nam pri njem Bog izbriše naša hudobna dejanja, vendar pod določenimi pogoji. Najprej moramo priznati, da smo grešni, se za naša dejanja skesati in se zanje spokoriti. To pa pomeni, da moramo priznati, da smo mali, ubogi grešniki, obsojeni na propad brez Božje pomoči. Bog pa nam prihaja na pomoč preko zakramentov, kakor smo že dejali. Eden od pomembnih pogojev, da se z njim srečamo pa je tudi ta, da priznamo, da ljulka obstaja, in, da se zavežemo, da se bomo proti sovražniku, ki jo seje borili, a ne sami, temveč z Božjo pomočjo.
3 komentarji:
Objavite komentar