torek, 2. december 2008

Cepivo

Včeraj je bil dan boja proti AIDSU. Že prej se je marsikaj napovedovalo in se je dalo marsikaj prebrati. Najbolj zanimivo mi je bilo branje prijateljevega bloga, saj je bilo mnenje, ki sem ga tam našel nekonvencionalno in nekoliko drugačno od tistega, ki ga slišimo vsak dan. Bilo je katoliško! Tudi moje mnenje naj bo zato takšno.

Cerkev gleda na človeka kot celoto, sestavljeno iz treh ravni: telesne, duševne in duhovne. Ko torej dva prideta skupaj, se morata ujeti na vseh treh ravneh. Tudi ko med njima pride do popolne medsebojne podaritve v spolnem odnosu, je po mnenju Cerkve tako.

Spolni odnos tako postane nekaj več. Dva postaneta eno telo, ena duša in en duh. Komunikacija med njima je popolna. Vendar, če ni prave ljubezni in moški in ženska nista eno tudi v duši in duhu, potem je spolni odnos le na telesni ravni. Na ta način pa pride do zlorabe, ker drug drugega izkoristita le za zadovoljitev ali celo potešitev svojih fizičnih potreb, svojih nagonov. Lahko se seveda tudi zgodi, da moški izkoristi žensko in obratno, kar je vse bolj pogostno. No, naj nadaljujem. Če se spolni odnos zgodi le na fizični ravni, potem se odpovemo svojemu človeškemu dostojanstvu in se spustimo na raven živali (čeprav živali svojih zarodkov ne pobijajo, preden so sploh rojeni).

Ta spolni odnos na zgolj fizični ravni pa ni odprt življenju, ampak ima zanositev za neprijeten spodrsljaj, ki ga je treba preprečiti, ali pa odpraviti posledice tega spodrsljaja. Da bi spodrsljaj preprečili, je na voljo vrsta sredstev, od katerih se najpogosteje uporablja kondom. Uživaški svet, ki ni odgovoren in odprt za življenje, tako pride na svoj račun.

Kar me je pa včeraj najbolj zmotilo pa ni bilo toliko to propagiranje uživaštva in kulture smrti, kolikor hinavska laž. Študent medicine, ki je namreč prišel na oder je izjavil, da imajo oni cepivo proti AIDSu in, da so 60.000 takih cepiv tudi delili (seveda na stojnicah niso manjkali niti umetni penisi, na katerih so lahko demonstrirali natikanje gumijastega "cepiva"). Sami vejo in znanstveno je dokazano, kako kondomi niso zanesljivi preprečevalci spolnih bolezni, še posebej ne AIDSa. Za vse razloge najbrž že veste, glavni od njih pa je ta, da je virus te bolezni skoraj petsto krat manjši od moške spolne celice. Poleg tega pa kri raztaplja lateks, iz katerega so kondomi sestavljeni.

Mislim, da vem, zakaj so medicinci to rekli. Pri nas je možnost okužbe sorazmerno majhna, hkrati pa bi radi propagirali hedonizem in kulturo smrti. Cilj je preprečitev zanositve, in ta cilj posvečuje vsa sredstva, tudi hinavščino in laž. Ta kultura, ki se jo na prvi december tako propagira pa je svetu AIDS tudi prinesla, a danes tega noče priznati. Če bi po svetu Zahod raje nosil Kristusa in posledično krščansko kulturo, potem o AIDSu najbrž danes sploh ne bi govorili.

7 komentarjev:

Lojze Potočnik pravi ...

Cepivo proti AIDSU NE obstaja. Ravno včeraj je govorilo da tisti, ki se okuži pri 20 letih lahko živi do 60leta. Tisti, ki pa se okuži pri 30 letih pa 67 let. Profesor Strehovec nam je pri Moralki govoril, da je virus AIDSA 450 X manjši in lahko prodre skozi kondom, ker ni tako vakumski. Najboljša zaščita proti AIDSU je zvestoba. Lp

Aljoša pravi ...

Ponudil bom še svoje mnenje. Sem katoličan in skušam biti tak na 360°. Skušam gledati okoli ...

Glede stališča do kondomov ki ga ima Cerkev sem zelo skeptičen. Res je, da mora biti spolnost vključena v normalno čustveno okolje, kjer je le del in glavna prvina odnosa, toda metode s katerimi to sporoča so odvratne.

Na eni strani straši in podaja široke duhovne razlage, na drugi pa ji argumenti bežijo iz rok.

Dalje, sta Cerkvena merodajnost in kredibilnost na področju spolne morale zelo nizki. Temu botrujejo številne afere znotraj Cerkve same. Najbolj izpostavljene in grozne: pedofilske afere. O temu ni treba dolgih fraz.

Tukaj se Cerkev obnaša nekompetentno in ni pričevalka. Italijanski kantavtor poje, da ljudje dajejo dobre nasvete, ko ne morejo več dati slabega zgleda. Očitno drži.

Postavlja se mi vprašanje Afrike. Bo že res, da niso kondomi vedno učinkovito sredstvo pred HIVom ampak je v tem konkretnem primeru "minus malus". Stanje je daleč od rožnatega in noben duhovni ukrep ne more dati pozitivnih učinkov.

Na področju spolnosti je prav, da vlada zvestoba, ki je najboljša zaščita ampak povejmo to z jezikom, ki ga mladi razumejo. S številko 6 ima Cerkev pogosto velike težave; si pomaga tako, da se zavije v zahtevno retoriko z obnašanjem vsevede stare sove na najvišji veji v gozdu. Visoko-duhovne pridige gredo mimo cilje skupine in mladi, ker ne razumejo, gredo tam, kjer je sporočilo bolj jasno.

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

In kaj si napravil ti, ki si katoličan za to, da bi bilo sporočilo Cerkve bolj razumljivo?

Aljoša pravi ...

Kje:

1. V krogu sogovornikov - predvsem kjer vem, da so t.i. oddaljeni - povem jasno in preprosto stališče Cerkve. Predvsem izpostavim odnos: človek - Bog, ki je pomembnejši od pravil.

2. Ko pišem kakšen članek za domače ali za zamejske časopise, povem tudi s preprostimi besedami jasno mnenje. Krog ljudi - tudi neverujočih, ki pride v stik s tem - je obsežen.

3. Ko nanese pogovor na moralno temo, povem tudi to, da sem katoličan. Ampak to ljudje večinoma hitro razumejo.

Ok. Zaenkrat dovolj apologije. K bistvu. Lahko kot posameznik nekaj naredim ampak če ni iz t.i. hierarhije jasnega stališča je vse zelo pusto. Mnenje vernika ni enako mnenju župnika, ki ni enako jasnim besedam škofa in tudi slednje ni primerljivo z "uradnim" mnenjem papeža oz. Cerkve.

Ali se je že kakšen slovenski škof opravičil zaradi pedofilije (tukaj mislim na tiste primere, ki so bili dokazani in jasni, ne na rekla - kazala s strani rumenega tiska)? Pa da ne bom preveč farizejski: ali je kdo pri nas jasno obsodil pedofilijo?

Papež je to storil z jasnimi besedami (v ZDA, v Avstraliji ...) in s tem pridobil na kredibilnosti. Mislim, da še vedno velja rek: qui tacet consentire videtur...

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

OK, podobno se tudi sam trudim, da bi pokazal na biblično antropologijo. To sem želel povedati in pokazati tudi v objavi. S te perspektive izhaja tudi stališče Cerkve glede kondomov in kontracepcije. Bilo bi predolgo, če bi sedaj razpredal na dolgo in široko, zato bo še kakšna objava posvečena tej temi. Želel sem predvsem ponuditi perspektivo, pogled, ki je drugačen. V ospredju tega je ljubezen (agápe), ne pa užitek. V imenu hedonizma predstavljajo, to sem želel poudariti, kondome kot cepivo proti AIDSu, čeprav to niso, in to tudi sami vedo!

Me pa ob tem zelo veseli, da si odprl še nekaj stvari, o katerih bom skušal spregovoriti v objavah, ker bi rad, da gre razprava naprej in, da bo kolikor mogoče izčrpna. Ob tem želim obdelati tudi Cerkev, ki ima kot ustanova, ki ni le sveta, ampak tudi grešna, tudi nekaj masla na glavi.

Škoda, da si mnogi škofje ne upajo slediti papeževemu zgledu, pa ne le na tem področju.

Ali je bil sploh kateri od primerov pedofilije med duhovniki pri nas sploh že dokazan? Prav mogoče je, da se motim, a mislim, da ni bil. Tisto o bivšem ormoškem župniku so bile le govorice medijev, dokazano namreč ni bilo še nič, saj ni prišlo niti do obravnave...

Aljoša pravi ...

Glede pedofilije - čeprav tema ne sodi k objavi o AIDSu - je tako, da pri nas so bili trije ali štirje duhovniki pogojno obsojeni. Nekaterim sodba ni bila izrečena kot "pravnomočna", ker so na sodišče naslovili pritožbo in seveda mlini pravice meljejo počasi.

No, o tej temi kdaj drugič. Ni toliko stvar kdo in kdaj ... ampak odnos. Zakaj se nad težkimi in žgočimi temami prelaga odgovornost, molči, išče stranske izhode. To ne veča ugleda Cerkvi ampak ga zmanjšuje. Osebno se počutim zelo prizadetega ko slišim stavek: "bomo še premislili" in hkrati vidim ljudi, da trpijo in čakajo.

Cerkev je mati!

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

OK, glede tega pa pravim, da je hitra pomoč dvakratna pomoč. Verjetno se bojijo, da bi se odprla pandorina skrinjica, iz katerih bi izskočili vsi problemi, povezani s to težavo. Potem bi namreč morali na novo pregledati tudi vzgojo duhovniških kandidatov, življenje duhovnikov... Se strinjam, da bi bil že enkrat čas, da bi to storili. Upajmo, da bo novi dokument še kaj dodal... Ob izidu knjige 'Spolnost, duhovništvo in Cerkev' je ostalo le pri njeni predstavitvi na Mohorjevi, čeprav je tam že anticipirana pomoč psihološke stroke in še koga Katoliški Cerkvi.

Perečih stvari je več. Sam veš, da niti v semenišču ni želel rektor debatirati o vprašanju pedofilije. Morda to vse skupaj vseeno ne spada k tej objavi... Problematično pri 1.12. je predvsem to, da se meša boj proti AIDSu z mnogimi drugimi zadevami. Naša dejavna pomoč v boju proti tej bolezni je molitev za žrtve, darovanje maš, molitev in skrb za misijone, medicinske raziskave... Predvsem pa zdrava spolnost. Ena od neverjetnih in hkrati absolutnih je tudi ta, da je zemlja okrogla, ljudje pa seksajo za vsakim vogalom :D

V vsaki šali pa je tudi nekaj resnice, žal ali k sreči.