sobota, 6. december 2008

Zakaj ne dovolijo?

Zdaj pa smo spet pri težavi, zakaj Cerkev ne dovoli kontracepcije. Seveda velja najprej popraviti vprašanje in se vprašati, zakaj je za cerkev sprejemljiva le naravna oblika kontracepcije? To zanimivo vprašanje se postavlja že kakih štirideset let. Vse, odkar je izšla okrožnica Humanae vitae. To okrožnico je večina sveta brž obsodila in jo najbrž še vedno obsoja. Vendar pa je ta dokument še vedno aktualen. Pa poglejmo, zakaj.

Najprej gleda na človeško osebo kot celoto. Gre tudi za človekov poklic, ki ni le zemeljski, ampak tudi nadzemeljski. V tej luči je torej treba gledati tudi življenje v dvoje. To življenje je tudi nekam usmerjeno, k Bogu.

Ljubezen med dvema je treba gledati v celoti, ne samo kot telesno in duševno, torej človeško, ampak tudi kot duhovno, torej izhajajočo od Boga kot njegov dar. Ta ljubezen pa se ne zapira navznoter, ne išče svojega, ampak se odpira (D)drugemu. Takšna ljubezen pa je odprta za življenje. Namen zakona je namreč posredovanje življenja, kar zahteva od zakoncev odgovornost in odprtost. Hkrati je tudi treba spoštovati naravo. Treba je tudi upoštevati dvojni vidik zakona, povezovalni in stvarjenski, ki nista ločljiva eden od drugega. Nazadnje je treba spoštovati Božji načrt, ki je predvidel, da je zakon zato, da posreduje življenje.

Zato pravi okrožnica, da so umetne metode kontracepcije nedovoljene, dovoljena pa je naravna metoda.

Umetne metode so nedovoljene zato, ker so naravnane na direktno preprečitev ali odstranitev posledic naravnega procesa oploditve. Najprej je tu mišljen splav, čeprav bi bil storjen v začetni fazi, saj gre za nespoštovanje človekovega dostojanstva vse od spočetja. Zatem so nedovoljene tudi druge metode: začasna ali trajna sterilizacija ter druga kontracepcijska sredstva. Nitii dober cilj ne more posvečevati sredstev. Dopušča se seveda manjše zlo, v primeru ko bi bilo ogroženo človeško življenje (da bi bilo recimo za ženo smrtno nevarno, če bi zanosila).

To je le nekaj smernic okrožnice, izdane že leta 1968, ki pa je še vedno na marsikaterem področju aktualna. Še zdaleč nisem omenil vsega, kar okrožnica pravi, ker bi zahtevalo preveč prostora, pa tudi časa, zato vas vabim, da si jo preberete. Videli boste, da je Cerkev kdaj rekla tudi kaj pametnega, predvsem pa je gledala daljnovidno. Posledice našega neodgovornega ravnanja so tu, kriviti Cerkev, da nas ni opozorila pa bi ne bilo prav, ker nas je.

Vaša razmišljanja so seveda dobrodošla, a naj bodo argumentirana. Za izhodišče je torej okrožnica Humanae vitae, ki jo dobite na: http://www.vatican.va/holy_father/paul_vi/encyclicals/

3 komentarji:

Lojze Potočnik pravi ...

Nimam pripomb Andrej. Kratko in jedrnato si napisal. Okrožnico Humanae vitae pa sem moral predelati pri prof. Strehovcu (izbirni Posebna moralna teologija). zelo aktualno za današnji čas.

Aljoša pravi ...

Da, okrožnica je aktualna ampak kot razmišljujoč katoličan gledam še iz drugega zornega kota.

Drži, da moramo gledati "človeško osebo kot celoto" in "gledati tudi življenje v dvoje" kot tudi, da moramo "gledati tudi življenje je tudi nekam usmerjeno, k Bogu." Že manj se strinjam, da je "Namen zakona je namreč posredovanje življenja, kar zahteva od zakoncev odgovornost in odprtost" ampak naj bo.

Glede krščanskega pogleda na kontracepcijo pa imam nekaj resnih pomislekov. Kontracepcija je lahko abortivna ali kontraceptvina. In pri Humanae vitae je bilo vprašanje a) ali b). Možnost a) je nesprejemljiva (hvala Bogu) v vsakem primeru medtem ko možnost b) je dobila v pregled posebna komisija na koncilu. Sodelovalo je 60 članov (duhovniki, zdravniki, specialisti, moralni teologi, dogmatiki ...). Izvedli so glasovanje in 58 članov se je izreko ZA kontracepcijo. Ampak seveda to ni bilo po zamislih in ... komisijo so razpustili, znanstvenike odslovili in besedilo je vzel v roke papež sam. Nastala je omenjena okrožnica.

Kritično držo imam, ker je bilo delo komisije vrženo v nič in več kot 85% katoličanov živi "mimo" tej okrožnici. Ali so zaradi tega slabi?

Nekatere ženske uporabljajo kontracepcijo za uravnavanje mesečnega ciklusa. In torej ...

Če sta oba starša navadna delavca s skupnimi prihodki ok. 700€ ali bosta lahko vzdrževala "toliko otrok kolikor jih bo Bog dal", ki je lahko tudi 5 ali 6?

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Večina se je izrekla sa, šest pa proti. Papež pa je že prej povedal, da se želi poglobiti sam v vprašanje. Nanj pa je vplival tudi dokument, ki je bil izdan pred okrožnico in ki ga je izdal t.i. 'krakovski' krog okrog Karla Wojtyłe.

Kritiki okrožnice so utemeljevali svojo kritiko a) s premajhnim konsenzom znotraj Cerkve; b) z ozkim pojmovanjem naravnega zakona (iz narave ni mogoče direktno razbrati smotra - hrana npr. nima samo biološke funkcije, ampak tudi socialno...); c) z vprašanjem kompetence Cerkvenega učiteljstva (razlika med izjavami, ki se nanašajo neposredno na razodetje in temi, ki upoštevajo določena empirična dejstva, ki se skozi čas spreminjajo).

Za člane krakovskega kroga je argument proti umetni oploditvi predvsem teološke narave. Človek bi namreč na ta način preprečil Bogu njegova stvariteljska dejanja. Človek je orodje v rokah Boga in po združenju moža in žene Bog ustvarja človeške osebe.

Okrožnico je komentiralo 40 škofovskih konferenc. Königsteiner Erklärung nemške škofovske konference ugotavlja, da mnogi katoličani ne delijo istega prepričanja s papežem, potem pa zavzamejo precej strogo držo, da naj taki v svoji vesti preizkusijo, če bi lahko to stališče, svobodno od subjektivne prevzetnosti in prehitrega pametovanja, zagovarjali pred Božjim sodnim stolom.

Po mojem mnenju vsaj tak odstotek katoličanov kaj malo zanima, kaj v okrožnicah sploh piše, kaj šele, da bi se tega držali.

V skladu s katoliško tradicijo je vest tista zadnja in najvišja instanca pri moralnem odločanju.

Umetna kontracepcijska sredstva imajo na sebi tudi določene snovi, ki uničujejo zelo občutljivo ravnovesje znotraj ženskega spolovila, kar mnogokrat povzroča težave in bolezni.

Vprašanje umetne kontracepcije je precej globlje od samega uravnavanja rojstev. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je največji porabnik teh sredstev, v smislu starostne dobe. Potem se odprejo številna vprašanja, na katera nekoč niso ali niso želeli pomisliti, Cerkev pa si jih je zastavljala.

Če verjamem, da je Bog dal otroke, verjamem, da mi bo tudi v pomoč pri preskrbi in vzgoji teh otrok. Verjemi, da tiste družine, ki imajo dovolj mesečnega prihodka večinoma nimajo po pet ali več otrok.

Odvisno je od moje usmerjenosti. Ali računam na Boga v svojem življenju?

Priporočam, da prebereš še kako objavo naprej, ker se stvar nadaljuje.