ati, ali pa se ravnamo le po svoji pameti in nasvetov in pametnih besed ne poslušamo. Kolikokrat smo v življenju zelo zaletavi in bi radi vse naredili takoj in po svoje, ne da bi nam kdorkoli solil pamet, še posebej pa ne 'ta stari', ki so tako zastareli in nam zagotovo nočejo dobro. Za njihovimi besedami nočemo videti ljubezni in skrbi do nas in za nas. V življenju moramo poskusiti vse, starši pa ne vejo, kaj je za nas v resnici dobro. Podobno je mislil tudi izgubljeni sin v Lukovem evangeliju.Staršev dandanes ne poslušamo, ne poslušamo pa niti Nebeškega Očeta - Boga. Njegove zapovedi so brezvezne, njegove besede pretežke in nejasne, njegove zahteve nerazumljive. Rajši ko Boga, poslušamo druge bogove, katerih besede so nam prijetne in lahko razumljive, kakšnih posebnih zahtev 
pa niti nimajo. Tu se postavi vprašanje, ali potem res živimo, ali je naše življenje resnično izpolnjeno? Naše življenje sicer lahko zapolnimo s temi bogovi, ki se imenujejo denar, moč, uspeh, užitek... a s tem naše življenje ni življenje v polnosti.
S tem v zvezi, me je nagovoril še posebej en stavek iz prvega berila, in sicer iz preroka Izaija: "Poslušajte in bo živela vaša duša" (Iz 55,3). Če želimo resnično živeti, mora živeti naša duša. Naša duša pa živi, če poslušamo Boga, njegovo besedo. Naše življenje je polno, se imenuje življenje, če živimo po Božji besedi in zakramentih.
Od teh posebno mesto zavzema sveti krst, ko postanemo Božji otroci. Na dan Jezusovega krsta se tega spominjamo in se veselimo, da smo pri krstu prejeli delež pri življenju v polnosti. Postali smo sinovi in hčere Nebeškega Očeta, poslušajmo njegov glas in bo živela naša duša!
1 komentar:
Aktualna misel za današnji čas. Ravno danes sem se v Žireh pogovarjal z ugledno osebo, ki je bil še moj nadrejeni v firmi. Povabil me je na kavo. začela se je debata, kako naprej teh časih. Sedaj sem bil jaz tisti, ki sem mu moral povedati pot. Spodbudil pa sem ga tudi sam, da sam vidi iz lastnih izkušenj kako naprej. Oba sva ugotovila, da sva majhna pred Bogom. Vse prevečkrat častiva druge bogove, kot pa spoštujeva Boga. Oba naju so starši učili ljubezni in skromnosti, vendar najin pohlep je vse to zakril? zakaj? Zaradi najinih svobodnih odločitev. Vsak sam se odloči za Boga, ali pa se oddalji. Vendar vskič Bog odpušča. Poslušati glas srca je velik korak za vsakega od nas.
"človek obrača, Bog pa obrne."
Še me je prosil za nadalnja srečanja in se zahvalil za svetovanje.
Objavite komentar