sobota, 23. januar 2010

Prišel je nazaj...

Jezus je prišel nazaj na začetek, v kraj svojega otroštva, da začne opravljati svoje poslanstvo. Nič posebnega, bi rekli, saj je šel po svoji navadi v shodnico in nihče najbrž posebej ni bil pozoren na to, da je prav on prebral tisto Božjo besedo. Čeprav je s poučevanjem že začel in so ga kot potujočega učitelja v okolici že poznali, ga najbrž niso imeli za kaj posebej drugačnega od drugih podobnih učiteljev. Čeprav je moral res biti dober, da so ga tako poslušali in slavili - najbrž je bil nekakšna vzhajajoča zvezda poučevanja. In vendar je moral biti še kaj drugega, ni mogel biti le učitelj, človek kot vsi drugi... Nekaj pomembnega je pričevalo, da je drugačen. To smo lahko videli ob priložnosti njegovega krsta v Jordanu - nadenj je prišel Gospodov duh, saj sedaj pravi, da je nad njim "Duh Gospodov, ker ga je mazilil".

In zakaj ga je mazilil Gospod? Vsi so najbrž pričakovali nekoliko interpretacije Svetega pisma, nekoliko razčlenitve, nekoliko klasičnega poučevanja, a je tokrat drugače. Prišel je nekdo, ki ne misli le lepo govoriti in stvari razlagati, ampak je ta nekdo prišel, da človeka osvobodi, ga odreši. Jezus torej ni prišel, da prinese nov etični nauk ali politični program, ampak je prišel rešiti človeka, Adama, ki ga je usmrtil greh.

Lukov evangelij da velik poudarek na ta odlomek z zgoščenim pripovedovanjem, saj želi poudariti ta začetek, to obljubo, ta odrešenjski program. Ni slučajno bil tisti dan na tistem mestu tisti odlomek, ampak se je Božja obljuba izpolnila - odrešenje je prišlo! Tisti dan se je začelo uresničevati in se uresničuje. Danes.

Danes je tisti milostni trenutek, ko lahko k meni pride odrešenje, če mu le odprem vrata svojega srca. Po duhovnikovih besedah se kruh spremeni v Kristusovo telo, danes se Beseda utelesi in pride pod podobo kruha med nas. Ga bomo sprejeli? In kako ga bomo sprejeli?

Sprejetje Jezusa kot tistega kar je v resnici gre namreč dlje od navideznega. In kakor so bili navzoči v shodnici (in tudi ko je pridigal naokrog) začudeni nad njim, smo lahko tudi danes mi nad njim navdušeni, toda to je premalo. Sprejeti ga moramo v veri, saj ni le Jezus, človek iz Nazareta, ampak je Božji sin in naš Odrešenik. Potrebujemo ga, da nas osvobodi in nam odpre oči, kakor je naznanil v evangeliju.

3 komentarji:

Kaplan Marko pravi ...

Andrej, malo te morm popravt ... pravzaprav je Jezus že bil znan, saj Luka piše: glas o njem se je razširil po vsej okolici. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili. (Lk 4,14-15) Je pa res, da še niso vedeli, KDO v resnici je to ;)

Ena aktualizacija tega danes ... ;)

Andrej Vončina pravi ...

To je res, zato je najbrž tudi bil naprošen, da prebere tisti odlomek - samo po mojem ni slučaj, da je prišel ravno tisti odlomek... Oni so ga imeli za navadnega učitelja kot jih je bilo mnogo... saj so mu rekli Rabi ipd. Tisto sem seveda prebral, kako je učil po shodnicah in bil znan po okolici, ampak sem razumel tako, da ni bil nič posebnega, pa bi moral biti.

Andrej Vončina pravi ...

Evo, sem malo spremenil, da bo bolje - takoi je, ko človek piše bolj pozno zvečer :) Mislim, da bo sedaj v redu in bolj razumljivo...