Edina zapoved

V sodobnem času, ki ga lahko brez težav označimo za 'tekmovalnega', mnogi iščejo tisto 'naj' – največje, najlepše, najhitrejše, najnaprednejše. Za vsem tem človek stremi in, če lahko pride do boljšega, navadno to tudi naredi, pravzaprav niti nima druge izbire, ker se čuti nekako v to prisiljen. Toda, kaj se zgodi še največji zadevi na tem svetu, če nima vsebine, smo lahko lepo videli pred desetimi leti, ko sta se najvišji newyorški zgradbi sesuli sami vase.

Tako je tudi pri človeku, ki mu ne zadostuje samo nek pravni okvir, ki ga ne morejo določati samo neka pravila. Potrebuje veliko več, potrebuje pravo vsebino, ki daje pravi smisel vsej zgradbi. S takšno vsebino nobena zlobna puščica ne bo mogla človeku škodovati, brez te vsebine pa lahko že nekaj drobnega, podobno tistima dvema letaloma, naredi pravo katastrofo. Za takšnim človekom res ostane neke vrste 'Ground zero'.

Kaj je torej tista največja vsebina? V središču človeka je ena sama dolžnost, da ljubi. Bog namreč ve, da njegova ljubljena stvar potrebuje za dobro življenje veliko ljubezni, njegov evangelij pa je pot za dosego izpolnitve in sreče v življenju. In človek mora ljubiti 'z vsem', popolnoma, kakor Jezus trikrat ponovi, toda ta ljubezen mora biti pravilno usmerjena: popolnoma moramo ljubiti Boga, brez nikakršnih zadržkov.

To moramo delati, ker to našega srca ne zapira, temveč ga odpira, ga veča. Če ljubimo, lahko preskočimo vsako, še tako visoko oviro, prej in temeljiteje dojemamo stvari in ljudi, gremo dlje in globlje. Kje pa naj začnemo? Da se Bogu prepustimo, da nas s svojo ljubeznijo prevzame – smo ljubljeni in se učimo ljubiti.

Jezus sicer ne pove nič novega, obe zapovedi sta v Svetem pismu že zapisani, pa vendar pravi, kako je njegova zapoved nova. Novost je v tem, da dvezapovedi pravzaprav postaneta ena, ker je druga podobna prvi – ljubiti bližnjega je podobno kot ljubiti Boga. Bližnji je torej podoben Bogu, je svet in po njem pridemo do Boga.

Pa da ne pozabimo še na tretjo zadevo, saj je kot še ena zapoved: »Kakor samega sebe.« Na to radi pozabljamo. Vsak človek je podoba Boga, zato ne bomo sposobni ljubiti nikogar, če samega sebe ne. Če želiš zase miru in odpuščanja, boš to podaril tudi drugemu. Če želiš zase pravičnosti in spoštovanja, boš ti prvi, ki boš to delil tudi drugim.

Zakaj pa bi tako 'zelo' ljubili, zakaj peljati srce do takih višin? Ker je to tisto gorivo, ki poganja naprej življenje. Če ne ljubiš, te ni – kot človek ne obstajaš. Samo prava ljubezen - tista, ki se daruje - je sposobna spreminjati tok zgodovine.