Nova rubrika – cerkveni in družbeni antislovar (0)
Skrajšani uvod v novo robriko... v Novem glasu pričenjam s pisanjem, in sicer v nadaljevanjih, neke vrste antislovarja. Skušal bom sistematično podati bralcem določene pilule za pomoč pri razmišljanju o tem, kaj se je v naši zahodni družbi in Cerkvi spremenilo, kaj ne gre, kaj smo ovrgli, zavrgli, zaklenili v ropotarnico med staro šaro, pa bi tja morda vendarle ne spadalo… Vem, da ne bom zvenel ravno izvirno, a povem vse to, ker želim biti iskren in odkrit z bralci, kakor želim tudi takoj na začetku stvari razjasniti, da ne bi prihajalo kasneje do kakih nesporazumov, o čem bo tekla beseda in v katero smer bo šlo moje pisanje ter razmišljanje. Zdi se mi pa tudi škoda, da z bralci našega tednika ne bi delil stvari, ki jih preberem ali kako drugače zasledim. Četudi je res, da je tako veliko knjig in tako malo časa, kakor je pisalo na majici tistemu človeku, ki ga je Jurij nekje srečal, pa se vendarle najde kar nekaj zanimivih tematik in zadev, o katerih bi veljalo pisati, še lepše pa bi bilo, če bi o njih razmišljali, še veliko lepše in boljše pa bi bilo, če bi o njih stekla tudi javna beseda, ki bi bila iskrena, kritična, pa tudi avtokritična, če govorimo o družbi in institucijah.
Zakaj antislovar in ne slovar, če pa bomo šli po črkah abecede? Ker bomo skušali iti malo proti nekim stvarem,
proti toku, torej. Šli bomo proti toku, ker ne bomo ravno prizanesljivi oziroma korektni, če si izposodimo besedo iz angleške besedne zveze “political correctness”, ki označuje ravno plutje s tokom, kar zadevo izražanje, pisanje, razmišljanje in tudi govorjenje. Ne bomo pa korektni v več ozirih, ne le političnem – vsaj trudili se bomo za to. Kdaj pa kdaj je slišati očitke, kako smo nekateri preveč konservativni, tradicionalni, zastareli in še ne vem, kaj. Prav mogoče, a danes je nekdo, ki ga tako označijo, praviloma tisti, ki plava proti toku. Spremembe in novosti za vsako ceno? Nikakor. Nekateri smo mnenja, seveda tudi sam, da to ni dobro, čeprav spet drugi mislijo, da je vse prejšnje za v smeti, vse novo pa vedno samo dobro. Nič čudnega, saj nam takšno mišljenje narekuje družba, v kateri živimo.
Živimo pa tudi, priznajmo si, v globoki krizi. To je kriza identitete, vrednot, odnosov, vere… Prevladal je mrk na mnogih področjih, vsekakor lahko rečemo, da na področju mišljenja, saj smo razmišljanje, refleksijo kar izklopili. Živimo v moralnem razkroju, pravnem direndaju, Boga ni več. Kljub vsemu temu pa vendarle še vedno vlada v ljudeh dobre volje vsaj majhna lučka ali vsaj malo nostalgije po smislu in nekih vrednotah, ki so nekoč veljale in bile temelj naše družbe, pa tudi Cerkve. Prav zato to naše pisanje ne bo slovar, temveč protislovar ali antislovar. Skušali se bomo dotakniti vidikov, ki škodijo naši zahodni kulturi, ki je kljub vsemu krščanska. Če pa stvari škodijo kulturi, škodijo gotovo tudi človeku, prebivalcu tega Zahoda, ne le kristjanu. Skušali pa bomo izbrskati še dobre strani in vidike, kakor tudi kako dobro pot, da bi se lahko zahodni človek spet prebudil ter zaživel. Upam, da bo to pisanje in razmišljanje za vse nas vsaj malo koristno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar