Cerkveni in družbeni antislovar (36a)
Ni treba najbrž posebej poudarjati, kako močno je razširjena ta v naslovu omenjena praksa danes. Kdor jogo prakticira, trdi, da gre za povsem sprejemljivo in neškodljivo zadevo, ki je pravzaprav šele koristna. Tako trdijo. Zelo stara asketska in mistična tehnika z daljnega Vzhoda je prišla na Zahod potem, ko so jo odkrili zahodni popotniki, vse bolj priljubljena pa je postajala od konca 19. stoletja naprej, posebej se je razširila po t.i. »kulturni revoluciji« v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ni treba najbrž posebej poudarjati, kako močno je razširjena ta v naslovu omenjena praksa danes. Kdor jogo prakticira, trdi, da gre za povsem sprejemljivo in neškodljivo zadevo, ki je pravzaprav šele koristna. Tako trdijo. Zelo stara asketska in mistična tehnika z daljnega Vzhoda je prišla na Zahod potem, ko so jo odkrili zahodni popotniki, vse bolj priljubljena pa je postajala od konca 19. stoletja naprej, posebej se je razširila po t.i. »kulturni revoluciji« v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Po mnenju tistih, ki jo prakticirajo, recimo »Hatha Yoga« pripomore k večji elastičnosti mišic in
boljši prekrvavitvi, zato pa k boljšemu splošnemu počutju. Podobno se trdi za nadzorovanje dihanja s pomočjo metode »Pranayama«, discipline dihanja, pa tudi drugih oblik nadzorovanja misli, fantazij in volje, kot je recimo »Bhakti Yoga« oz. pot predanosti. »Yoga« pravzaprav pomeni združenje ali zedinjenje. Izhaja iz vedskih Upanišad iz 5. stoletja pred Kristusom. Joga se ne ponuja kot religija, temveč kot psiho-duhovna praksa, ki pa je povezana z določenimi religijami, posebno s hindujsko. Pri jogi je pomemben nadzor nad »drobnimi energetskimi tokovi«, ki tako, da gredo skozi številne energetske vozle ali »čakre« (vsaka ustreza natančno določenemu delu telesa), pripomorejo k temu, da se osvobodimo vsake zemeljske želje (»nirvana«) in tako na koncu pridemo do razsvetljenja (»sāmadi«). To zadnje stanje mnogi pisatelji duhovnih vsebin približujejo združitvenemu stanju ali celo blaženemu gledanju katoliške duhovne teologije.
Skupno gledano, je joga skupek zelo starih praks, razdeljenih na razne šole, ki so močno zaznamovale mnoge religije ali religiozne filozofije, zlasti hinduizem in budizem. Kote rečeno, že kako stoletje jogo cenijo tudi krščanske posvečene osebe in verniki, ki pravijo, da v tem najdejo duhovno polnost, ki jo potem še dokončno izboljšajo s krščanskim zakramentalnim življenjem. Seveda smo tu povedali bolj približno, za kaj gre, zelo skrčeno in povzeto, tudi zaradi prostora. Nam gre bolj za to, da skupaj s Cerkvijo opozorimo, da morda le ni vse tako brez nevarnosti in neškodljivo.
Cerkveno učiteljstvo pravi, da gre za prakso, ki je neškodljiva le na videz, v resnici pa privede do pravega pravcatega miselnega in duhovnega onesnaženja. Poleg številnih priložnosti, ko se je cerkveno učiteljstvo izreklo glede joge in podobnih zadev, velja posebej omeniti dokument, ki obravnava pravzaprav številne starinske nauke in tehnike, ki so prišle skupaj v tisto, kar poznamo danes kot New Age. Ta dokument je »Jezus Kristus, prinašalec žive vode«, ki je v slovenščini izdan kot cerkveni dokument št. 104, na spletu pa ga je mogoče dobiti v »pdf« obliki. Natančneje se bomo z načeto vsebino ukvarjali v prihodnjem zapisu. Podali bomo nekaj ugovorov proti zavračanju joge s strani kristjanov, da je torej ta praksa v redu in neškodljiva, na to pa bomo dali še nekaj odgovorov, ki seveda trdijo nasprotno.
Objavljeno v tedniku Novi glas
Skupno gledano, je joga skupek zelo starih praks, razdeljenih na razne šole, ki so močno zaznamovale mnoge religije ali religiozne filozofije, zlasti hinduizem in budizem. Kote rečeno, že kako stoletje jogo cenijo tudi krščanske posvečene osebe in verniki, ki pravijo, da v tem najdejo duhovno polnost, ki jo potem še dokončno izboljšajo s krščanskim zakramentalnim življenjem. Seveda smo tu povedali bolj približno, za kaj gre, zelo skrčeno in povzeto, tudi zaradi prostora. Nam gre bolj za to, da skupaj s Cerkvijo opozorimo, da morda le ni vse tako brez nevarnosti in neškodljivo.
Cerkveno učiteljstvo pravi, da gre za prakso, ki je neškodljiva le na videz, v resnici pa privede do pravega pravcatega miselnega in duhovnega onesnaženja. Poleg številnih priložnosti, ko se je cerkveno učiteljstvo izreklo glede joge in podobnih zadev, velja posebej omeniti dokument, ki obravnava pravzaprav številne starinske nauke in tehnike, ki so prišle skupaj v tisto, kar poznamo danes kot New Age. Ta dokument je »Jezus Kristus, prinašalec žive vode«, ki je v slovenščini izdan kot cerkveni dokument št. 104, na spletu pa ga je mogoče dobiti v »pdf« obliki. Natančneje se bomo z načeto vsebino ukvarjali v prihodnjem zapisu. Podali bomo nekaj ugovorov proti zavračanju joge s strani kristjanov, da je torej ta praksa v redu in neškodljiva, na to pa bomo dali še nekaj odgovorov, ki seveda trdijo nasprotno.
Objavljeno v tedniku Novi glas
Ni komentarjev:
Objavite komentar