Cerkveni in družbeni antislovar (50a)
Dvojni V sicer ni naša črka,
ampak smo se odločili, da se spomnimo osebnosti, ki je umrla letos, to pa je
ameriški časnikar, pisec in pisatelj Tom Wolfe. Sicer je prišel na vrsto šele
sedaj, čeprav je umrl v 89. letu starosti že 14. maja letos, a črka je črka,
odločitev pa je padla že prej. Tako kot mnogi, kaj dosti tega možakarja nisem
poznal, razen tega, da sem vedel za njegovo skovanko določenega dela družbe kot
»radical chic«, a mi je zanimanje vzbudil najprej naš urednik Jurij, potem pa
prijatelj Marco Respinti, novinarski kolega iz Milana, ki ima tudi hrvaške
korenine.
Dobil sem zagotovilo, da gre za t.i. časnikarsko »veliko pero«, pa
sem se pozanimal, kako je kaj s tem, potem ko sem si priskrbel kar nekaj
njegovih knjig. Ugotovil sem namreč, da Wolfa pravzaprav nihče (vsa čast
izjemam, seveda!) ni poznal. Tudi film, ki je nastal po njegovi knjigi, je že
prestar, da bi še bil komu, razen redkih, zanimiv. Govorimo seveda o filmu, ki
je nastal po istoimenski knjigi, »Kres ničevosti« (»The Bonfire of the Vanities«),
ki nam pove, kakšne so lahko skrajne posledice t.i. »kapitalizma« oz. tega, da
nekateri ljudje prodajo dušo napačnemu bogu. Radical chic smo rekli, kar bi na
daleč lahko primerjali s slovenskim delom Janka Kersnika »Jara gospoda«, le da
govori o novopečenih ameriških milijonarjih, ki se zbirajo okrog kulturnih
osebnosti, v tem primeru je to bil pianist Leonard Bernstein (1918-1990), in
prazno govoričijo ter pišejo svoje čeke za razno-razne reči, med drugimi tudi
za t.i. »filantropijo«, kot se navadno zadevo imenuje na Wikipediji, ko znane
osebnosti mečejo drobtinice s svoje bogate mize v neke dobre namene.
Zato je
potrebno brati Wolfa, ki s svojim ostrim jezikom obračunava s tovrstnimi
hinavščinami, seveda zlasti s tistimi, ki jih je doživljal v svojem okolju, a
je to isto okolje z globalizacijo prišlo tudi v naše domove preko televizije.
To branje je v zadovoljstvo in zabavo, predvsem pa vzbudi kritično razmišljanje
v človeku, ki je morda že kar malo zaspal v svoji nekonfliktnosti. In vendar
imamo tudi pri nas številne, ki so marsikam prišli po vezah, ki opletajo s
praznimi parolami po visokih položajih, a seveda tega ne počno s svojo
denarnico. Tudi prej ni bila njihova, temveč očetova. Wolfe je torej predvidel
ta nihilizem zgornjih slojev, do katerega je najprej pripeljala sprevrženost
same človčnosti in človeškosti vpletenih, potem pa je prišla seveda na ta teren
še ideološka sprevrženost. Gre za t.i. »buržoazijo«, pa naj bodo to marksisti,
liberalci, fašisti, krščanski demokrati, celo določeni kleriki. Gre za
sploščenost njihovega pogleda, ker mu manjkata tako globina kot višina, vidi pa
le tuzemskost, morda pa lahko celo trdimo, da je vse skupaj zreducirano na
koncu le še na točko »jaz«. Vsekakor gre za jetnike svojih lastnih predstav in
za nezrele osebnosti. S še enim zapisom nadaljujemo prihodnjič.
Objavljeno v tedniku Novi glas
Ni komentarjev:
Objavite komentar