Modrost v budnosti

Pustimo drugim racionalizem, po katerem niso bili niti sveti niti trije niti kralji in si pomagajmo s staro zgodbo o njih.

Po izročilu je nekoč vse zemeljsko znanje bilo v lasti sedmih mož, sedmih modrecev, ki so jih ljudje imeli za kralje, četudi to niso bili, zaradi njihove modrosti. Ugotovili so, študirajoč svoje vire, da naj bi se v tistem letu, ki so ga nato označili kot začetno, saj se je rodil Gospod Jezus, prikazala čudovita zvezda, ki bi jih potem vodila h Kralju vseh kraljev. Za Sveto pismo je pravi in resnični kralj samo Bog, vsaka oblast ali avtoriteta pa prihaja od njega, zato nas kliče ta praznik tudi k temu, da se zavedamo svoje omejenosti in tega, da moramo služiti le Kristusu. Slednji mora vladati tudi celotni družbi, sicer je le-ta krivična. No, naši sedmeri kralji so vsak dan zrli v nebo, da bi uzrli zvezdo, hkrati pa so se tudi pripravljali za na pot. Prikazala se je neverjetno svetla zvezda. Videl sem vzhodno-krščansko ikono, kjer je kot zvezda upodobljen zelo svetal Gospodov angel, v katerega sije žarek Božje milosti, ki pripelje tri modre k hlevu. Skratka, vse, kar bi morali narediti naši kralji, je bilo to, da ne bi nikdar izgubili izpred oči te zvezde, ki jim je kazala pot. Tako bi morali sedmeri priti do Gore zmage, kjer bi naredili eno samo karavano. Vendar se je zgodilo takole. 

Olaf, ki je bil modrec iz Skandinavije, je iz svoje ledene dežele prišel v lepo zeleno dolino, kjer so bila drevesa polna sočnih sadežev, podnebje pa milo in pomirjujoče, zato se je odločil tam postaviti grad, kaj hitro pa je pozabil na zvezdo. Tako je z vsemi, ki postavijo kot glavni smisel življenja udobje in torej »poženejo korenine«.

Igor, modri kralj iz Dežele rek, je bil zelo močan, pogumen in požrtvovalen bojevnik, ki se je, ko je šel skozi deželo zlobnega kralja Rdečega, odločil, da bo tam spet vzpostavil mir in pravičnost. Postal je zaščitnik ubogih in zatiranih in ni več iskal zvezde. Tako je s tistimi, ki jih imenujemo »družbeni pravičniki«, po angleškem social justice warrior (SJW), ki so prepričani, da bodo rešili vse krivice tega sveta s svojimi silami in napori, navadno pa niso spravili v red niti sebe samih. Kristus nam pravi, da bodo ubogi vedno med nami, pa naj delamo, kar hočemo.

Jen Hui je bil modrec kitajskega cesarstva in je bil znanstvenik, filozof ter ljubitelj namiznih iger, kakršne še dandanes igrajo Kitajci. Prišel je v čudovito mesto, kjer je neki učenjak imel predavanje glede začetkov sveta. Yen Hui ga je najprej pozval k javni razpravi, kjer sta se spopadla na vseh področjih znanja, potem pa še pričela z nepozabno partijo šaha, kakor bomo to zadevo mi poimenovali, ki je trajala cel teden. Ko se je vendarle spet spomnil na zvezdo, je bilo že prepozno, saj je ni več našel. Tako je s tistimi, ki dajejo na prvo mesto svoje talente in svoj posel, pozabijo pa na bistvo vsakega človeškega življenja. Kje so prioritete? Koliko zavoženih življenj je že bilo zaradi ambicioznosti in karierizma.

Lionel je bil modri kralj, ki je bil poet in glasbenik iz zahodnih dežel, pirenejskega polotoka. Na pot je šel z glasbenimi inštrumenti in se ustavil, da bi prenočil, pri bogatem gospodu v mirni vasi. Med pojedino, ki mu jo je gospodar priredil, je kralju plesala tudi ljubka gospodarjeva hči, Lionel pa se je vanjo zaljubil. Mislil je le še nanjo, zvezda pa se je na nebu počasi izgubila. Tako se izgubijo tisti, ki za cilj vzamejo užitke tega sveta, le da, slednji trajajo nekaj časa, nato pa so prazni, razočarani in v trpljenju ter celo obupu.  

Samo Melhior ali Miha, perzijski modri kralj, Baltazar ali Boltežar, arabski modri kralj, in Gašper, indijski modri kralj, ki so bili vajeni trudov, naporov in požrtvovalnosti, svojim očem niso dovolili počitka, da ne bi morda izgubili izpred oči zvezdo vodnico. Prepričani so namreč bili, da jih bo pripeljala prav h Kralju miru in ljubezni. Vsi trije so tako prišli točno na Goro zmage, od koder so skupaj nadaljevali pot, zvezda pa je bila še svetlejša kot prej. Samo ti trije Kralji niso zamudili ključnega srečanja njihovega življenja.   

Vsak kristjan mora zato biti kakor stražnik pri preroku Izaiju, ki se zaveda, da bo prišla luč, četudi je trenutno tema, zato je buden in pazljiv. Vemo, koga označujemo tudi kot Zvezdo, zato naj nam nebeška Mati razsvetljuje našo življenjsko pot in nas pripelje k svojemu Sinu. Slednjega tudi mi vdano počastimo, potem ko smo padli predenj, kakor so naredili sv. Trije Kralji. Pravi ljudje smo le takrat, kadar smo častilci našega Boga in Gospoda, ki je tudi danes majhen in nebogljen, le da v sveti hostiji.