četrtek, 09. april 2009

Resnično obhajati veliko noč

Razmišljanje je povzeto po pridigi Raniera Cantalamesse, ki jo je imel na véliki četrtek 2002. Naj vam pomaga h globljemu doživetju teh praznikov!

Vélika noč od nas zahteva, da napravimo prehod, nov in drugačen prehod. Pavel ga definira kot prehod od starega k novemu človeku, od kvasa hudobije do opresnikov iskrenosti (1 Kor 5,8). Ne gre torej za prehod z enega na drugi kraj, ampak od enega načina življenja k drugemu, od življenja za svet in po svetu do življenja za Očeta.

Evangelij to izrazi z besedo »spreobrnjenje«, s katero smo tudi začeli postni čas. Velika noč pomeni v prevodu mimohod, prehod, torej jo prav tako lahko označimo tudi kot spreobrnjenje, in to kako globoko! Od jaza k Bogu, od sebe k drugim. Velika noč ni le trud, odpoved, bolečina, ampak je tudi prehod do svobode in veselja, pomeni odvreči tisočere verige, ki nas vklepajo, in začetek potovanja proti »domovini istovetnosti«, kjer bomo zares pravi, svobodni, da bomo ubogali Boga. Še vedno smo namreč sužnji, kakor Hebrejci v Egiptu, čeprav je naša sužnost drugačna. Smo sužnji stvari, ugodij, ki se jim ne uspemo odreči; sužnji predsodkov in navad, sužnji predvsem greha, saj je vsakdo, ki greši, suženj greha (Jn 8,34). Bog nas za veliko noč vabi, da iz vsega tega izstopimo, da se upremo, da se zbudimo iz trdnega spanca, v katerem smo, da vstanemo in se podamo na pot. Zato je bilo treba Pashalno večerjo jesti z opasanimi ledji, s sandali na nogah, s palico v roki in naglo (2 Mz 12,11), velika noč je namreč znamenje poti, na katero se moramo podati, je praznik velikega izhoda.

Najbrž je najgloblje sporočilo velike noči to, da naj se odpremo Bogu in mu »stopimo naproti« (Ps 95,2). Ne gre za neko abstraktno povabilo, saj je naše življenje še vedno zaprto zanj, vanj vstopa le na hitro in skrito, kakor sonce skozi majhno špranjo v zelo temačen grad. Treba mu je na široko odpreti okna v tej veliki noči. Moramo se pustiti razsvetliti njegovi luči. Naše življenje moramo izpostaviti njegovi sodbi in njegovemu odpuščanju, mu pustiti, da nadaljuje razgovor o nas, ki smo ga najbrž že imeli za zaključenega na podlagi nekega kompromisa.

Če se bomo torej podali v to pogumno perspektivo ter se tako postavili v stanje odločitve in spreobrnitve pred Bogom, bomo zares praznovali veliko noč s Kristusom. Obredja ne bodo samo obredja, ampak bodo postala živa resničnost, znamenja in izviri milosti in prvič bomo želeli na ves glas zaklicati: »To je velika noč za Gospoda!«.

Blagoslovljene velikonočne praznike!

1 komentar:

Aljoša pravi ...

Tudi tebi voščim vesele praznike. Da, to je praznik brez kompromisov in potrebno je stopiti na pot. Kako bogata je simbolika poti v navezavi z velikonočnimi sporočilom: ljudsko iz Egipta, Jezus na osličku v Jeruzalem, pot do Oljske gore ... pot v Emavs.