ponedeljek, 16. november 2009

Kam gre krščanska glasba?

V tedniku Avvenire sem zasledil zanimiv intervju s še bolj zanimivo osebnostjo - Enniem Morriconejem, slavnim filmskim komponistom. Za nas je najbolj zanimiv odgovor na vprašanje o pomembnosti cerkvene glasbe zanj.

"Zgodovina glasbe izhaja iz bogoslužnega izkustva, opera je npr. izšla iz svete maše kot svete uprizoritve. Pomislimo na velike renesančne mojstre ali na Girolama Frescobaldija. Vse je izšlo iz cerkvene glasbe in gregorijanskega korala. Cerkev pa je po 2. vatikanskem koncilu začela izgubljati vso neizmerno izročilo gregorijanskega petja. Dogaja se to, kar se je že pred tridentinskim koncilom, ko so se začeli posvetni elementi mešati s svetimi melodijami. Benedikt XVI. ima prav, ko kliče k večji pozornosti in pazljivosti glede cerkvene glasbe. Danes smo po cerkvah priče neki zmešnjavi, kjer se s kitarami igra kavbojska glasba na besedila kot je recimo besedilo Zdrave Marije..."

Zanimivo besedilo za razmišljanje o cerkveni glasbi. Naj služi kot kost za glodanje, kot spodbuda, zlasti zato, ker prihaja iz ust tako velikega glasbenika. Sam sicer pravi, da posluša poleg klasične glasbe tudi druge zvrsti kot sta rock in druge sodobne oblike glasbe, če je res dobro narejena.Dobro glasbo tudi pohvali.

4 komentarji:

Aljoša pravi ...

Nagovorile so me besede papeža Benedikta XVI., ko je dejal, da mora biti glasba oz. melodija podrejena besedilu. Danes se dogaja ravno obratno, zato koral še vedno očara ... kitarske pesmice v cerkvi pa hitro navdušijo in hitro minejo.

Andrej Vončina pravi ...

Podobnega mnenja je tudi Morricone - pravi, da najprej dobi ustrezno besedilo, potem napravi glasbo. Zanimivo torej - glasbenik najprej poišče besedilo, to ga najprej navdahne. Sploh pa pravi, da je navdih prisoten v manjši meri, večinoma je delo, garanje, veselje do nekega dela... Korali in podobna glasba so vedno težili k temu, da so povzdignili besedilo, danes se zdi besedilo povsem v drugem planu... Zdi se, da se tudi mladi krščanski glasbeniki vse bolj zavedajo velikega pomena besedila in delajo v tej smeri. Upajmo, da se bodo še naprej tako prizadevali.

Anonimni pravi ...

Kot profesionalni glasbenik se strinjam z Morriconejem. Tiste kitarce v cerkvah so nekaj najslabšega, kar se je spustilo v bogoslužje. To bi morali prepovedat in namest tega dajat zborom izvajat tehtnejša dela, ki bi podprla bogoslužje.
Tega pa mi seveda nikoli nismo imeli kot stalne prakse v preteklosti, zato so ljudem te kitarce nekaj neizmerno lepega. Poslušalce si moraš vzgojit, pa četudi znotraj cerkve...

Andrej Vončina pravi ...

Hvala za to mnenje, dragi anonimni. Kulturna plehkost se po mojem mnenju zelo pozna tudi na tem področju. Tudi tu so mislili po koncilu, kako je vse dovoljeno, pa se je stvar nekoliko preveč razpasla. Tudi na področju glasbe so se ljudje navadili na nek 'fast food', potrebujejo pa močno glasbeno hrano. V Cerkvi bi jim to MORALI dati!