Dr. House – Zdravnikova vest

Razmišljanje o TV seriji

Gregory House je nenavaden in ekscentričen zdravnik, ki po nekaterih lastnostih spominja na legendarnega detektiva Sherlock-a Holmes-a. Da bi lahko izkoristili njegovo genialnost, so v bolnišnici Princeton-Plainsboro Teaching Hospital v New Jersey-u morali ustanoviti oddelek za diagnostiko, ki ga nobena druga zdravstvena ustanova nima. Ta oddelek deluje kot nekakšna specialna enota, ki razreši primere, ki jih nihče drug ne more. Za razliko od ostalih oddelkov Houseov oddelek sprejme le en primer na enkrat. Kateri primer bodo obravnavali, pa je odvisno le od tega, kateri predstavlja večji izziv. Dr. House namreč, tako kakor detektiv Holmes, obožuje le najbolj zapletene uganke. Zaradi tega pa pogosto svojih pacientov ne obravnava kot ljudi, marveč kot sestavljanke, ki jih je potrebno sestaviti. Svoje paciente in njihove sorodnike sprejema s sarkazmom, saj se najraje sploh ne srečuje osebno z njimi.

Dr. Housea odlikujeta učinkovitost in neomajnost, ko pa govorimo o morali, je skorajda simbol nemoralnosti. Odvisen je od zdravil za lajšanje bolečin, pogosto noč preživi s prostitutkami, da bi prišel do rezultatov, pa prekrši marsikatero pravilo in velikokrat računa le na svoj občutek. Zaradi svojih metod je stalno v sporu s sodelavci, njegova nemarnost do pravil pa v škripce spravlja tudi direktorico bolnišnice dr. Liso Cuddy. Vse spoštovanje, ki si ga na področju zdravstva pridobi s svojimi rezultati, namreč pogostoma kmalu izgubi na račun svoje osebnosti. Edini prijatelj, ki ga ima, je dr. James Wilson, vodja onkološkega oddelka, tudi to prijateljstvo pa je daleč od običajnega.

Serija postavi kar nekaj moralnih vprašanj. Med drugim tudi: Ali je prav, da zdravnik prečka vse meje, da ozdravi svoje paciente? Ali Hipokratova prisega velja le toliko, kolikor dopuščajo pravila in protokol? Imamo raje zdravnika, ki je z nami vedno prijazen, ali hočemo takega, ki nas bo ozdravil? Večina ljudi bi se verjetno odločila za drugo, a bi verjetno ob prvem srečanju imeli pomisleke, saj bi se kaj hitro naveličali sarkazma in cinizma. Če isto situacijo postavimo v restavracijo: osebje je lahko še tako prijazno, a če hrana ni užitna, lokal ne bo dolgo posloval. Sicer pa tudi ne moremo, da se ne bi vprašali, ali bi v resničnosti takšen zdravnik sploh bil sprejet na delovno mesto, potem ko bi se na razgovoru norčeval iz izpraševalca?

V eni izmed epizod se poraja vprašanje, ali je prav umoriti morilca. V bolnišnici se namreč zdravi afriški diktator, ki ima na vesti na tisoče nedolžnih ljudi. Dr. Chase, eden izmed zdravnikov na Houseovem oddelku, se namreč odloči sam soditi o njegovem življenju. Takšno vprašanje je v ZDA, kjer se še vedno izvaja smrtna kazen, še kako relevantno. Ali ni tisti, ki vzame življenje morilcu, prav tako morilec? Ali ni to zgolj maščevanje?

Ali je moralnost res tako črno bela? Ali je vse, kar je v mejah družbenih norm, vedno dobro? Kakšna je cena človeškega življenja? … Še in še je vprašanj, ki jih ta serija odpira, zato ogled vsem toplo priporočam.

Kljub njegovi trdi in grobi »frajerski« zunanjosti, lahko ves čas vidimo njegovo šibkost. Bodisi zaradi svoje odvisnosti ali dejstva, da, navkljub svoji odtujenosti, vedno potrebuje ljudi okoli sebe. Simbol tega je tudi šibkost njegovega telesa, saj so mu zaradi bolezni morali odstraniti polovico stegenske mišice. Ne glede na to, da se vedno zanaša le na svoje racionalno razmišljanje, se je še vedno sposoben zaljubiti in izgubiti nadzor nad sabo, saj je končno še vedno le človek.

Jure Vončina

Objavljeno v prilogi 'Bodi človek!' (Novi glas)