Evangeljski odlomek te nedelje nam daje dva velika nauka, prvi zadeva molitev, drugi pa zaupanje, glede na dva dogodka, ki ju naslika pred naše oči. V prvem dogodku Jezus na samem moli, potem ko je pomnožil kruh, v drugem dogodku pa so učenci v čolnu sredi Jezera, Jezus pa gre proti njim, nazadnje pa se tudi apostol Peter odpravi proti Jezusu, a podvomi in se začne potapljati, Jezus pa ga potegne na varno.
Zaustavimo se pri zaupanju, ki zadeva zlasti ta zadnji del okrog apostola Petra, v katerem se lahko prepoznamo vsi. Jezero, kjer so bili v čolnu apostoli, je bilo razburkano. To razburkano jezero predstavlja svet, v katerem živimo, ki ga takšne in drugačne sile pogosto razburkajo, tako da življenje za ljudi ni lahko. Mislimo sicer, kako bomo vse obvladali, vendar tem silam, ki so večje od nas, mi ljudje sami nismo sposobni kljubovati. Postavljeni smo, da plujemo po teh vodah sveta, kakor apostolom, pa tudi nam na pomoč prihaja Gospod Jezus. Tudi nam govori: »Bodite pogumni, jaz sem, ne bojte se!« (Mt 14,27), kadar pridejo težave. Še več kot to, vabi nas, da gremo preko teh težav, da tudi mi na neki način hodimo po vodi.
Kakor Peter pa je tudi naša težava v tem, da nimamo dovolj vere in zaupanja, zato pa težavam pustimo, da nas preplavijo, sami pa obupujemo. V obupu velikokrat tudi mi zakličemo: »Gospod, reši me!« (14,30), a kaj, ko je to navadno le neki prazen krik, prazne besede, ker manjka v našem srcu tisto resnično zaupanje v Boga. Zaupanje lahko na neki način izenačimo z vero, saj pomeni zaupati v Boga verovati, da se bodo zadeve razpletle tako, kakor želi on, kakor je njegova volja. Zanimivo, da pri maši, pa tudi drugače, molimo: »Zgodi se tvoja volja,« v resnici pa je vprašanje, koliko to res želimo in koliko raje želimo, da bi se zgodilo po naše, po moje, tako kot jaz želim. Ni nujno, da je tisto, kar jaz želim, najboljše – dostikrat je celo napačno. Kadar je napačno, jaz pa trmasto vztrajam v napačnem, to prinese s seboj tudi slabe posledice.
Da bi se naša volja čim bolj umikala Božji volji, da bi bilo vse manj dvomov, nezaupanja in nevere, več pa zaupanja in vere, se je potrebno hraniti z zakramenti, Božjo besedo in molitvijo. Vse to nam bo pomagalo, da bomo »hodili po vodi«, da bomo torej z Božjo pomočjo premagovali življenjske težave.