četrtek, 14. februar 2019

Nedelja in nakupovanje

Skozi drugačno prizmo (2)

Ko govorimo o odprtih trgovinah ob nedeljah, ima zadeva v resnici precej več opraviti z verskimi svoboščinami kot z ekonomijo, saj slednja nima bistvenega doprinosa zaradi nedeljskega odprtja. Zaslužki se ne izstrelijo v višave, saj tisto, kar manjka, niso priložnosti za nakupovanje, temveč denar. To pomeni, ekonomisti pa bodo brez težav stvar potrdili, da je priložnosti za »shopping« ogromno, zmanjšala pa se je kupna moč ljudi. O tem bi morda še veljalo kdaj kaj reči.

Ekonomija je namreč lahko čisto lepo prosperirala (pač, odvisno od dežele, kjer je nekdo živel) v
časih, ko so ljudje delali, kar so hoteli, a izven neskončnega sveta trgovin in trgovinic. Da pa bi v sebi čutili neustavljivi človeški vzgib po nakupovanju, ki se mu res niso mogli več upirati, se je moralo spremeniti nekaj v ljudeh, kar močno diši po prav religioznem. Ljudje so torej morali en religiozni sistem zamenjati z drugim, postopoma seveda, ta drugi sistem pa je vdrl po ljudeh tudi v prvi religiozni sistem.

Kakor velja v komunikaciji, da nista izginila čas in prostor, temveč se je njun koncept spremenil, tako velja tudi tu. Prehod od družbe potreb k družbi želja po Baumanu sovpada s prehodom k mentaliteti »shoppinga«. Slednja postane kod možganov, ki nam narekuje filozofijo življenja. V resnici namreč ne nakupujemo le takrat, kadar smo v neki trgovini prav s tem namenom, temveč vselej, kadar sledimo logiki »nakupovalnega listka«, kjer je finta prav v tem, da izbiramo med številnimi (ali brezštevilnimi) možnostmi, ki nam jih svet daje na izbiro, in sicer na vseh področjih življenja.

Nakupovanje ali shopping je tako še eden od sestavnih delov tekoče družbe, ki jo je tako dobro opisal prav prej omenjeni avtor. Paziti moramo, da ne podcenimo tega nakupovalnega koncepta, čigar sakralnost je vsem na očeh. Obred se odvija v nakupovalnih centrih, ki stopajo na mesto nedeljskega (in ne samo!) bogoslužja v cerkvi. Tja se gre skupaj še z veliko množico drugih, druži pa nas zgolj dejstvo, da gremo tja zaradi istega rituala. Pravzaprav tudi stopimo iz profanega v neki sakralni prostor, glede na to, da sta čas in prostor tam notri ločena od tistega, ki vlada v zunanjem svetu. Gre torej za svetišče, za »tempelj« prav v etimološkem smislu, kjer »templum« pomeni ograjeni in oddeljeni prostor, pa tudi zaokroženo časovno obdobje, od koder beseda »tempus«, čas. Kot velja za vsa verstva, je tudi nakupovanje zatočišče proti negotovosti, kar Bauman primerja z ritualom eksorcizma proti negotovosti, ki pa ga je treba ponavljati v nedogled, po možnosti vsak dan, glede na kratkotrajni učinek tega eksorcizma. 

Objavljeno v tedniku Novi glas

ponedeljek, 11. februar 2019

S križanim Gospodom do slave vstajenja

Tradicionalno je bil pred postnim še predpostni čas, tako da je obdobje skupaj dolgo 57 dni. 17 dni je priprave na sam postni čas, ki, z izjemo postnih nedelj, traja 40 dni, sicer pa 46 dni. Mi bomo vzeli to maksimalno razporeditev, tako da bodo te naše duhovne vaje trajale, do vključno velikonočne vigilije, 63 dni. Kaj ima to s številko 70? Sedemdesetnica pomeni to, da obdobje do velikonočne nedelje traja več kot šestdeset dni.

Vsakdo, ki se bo odločil za sodelovanje, se bo seveda moral zlasti nadzorovati sam, zato pa naj presodi, kako strogo se je sposoben držati postne postave, ki je tu predložena. Vsekakor si ne smemo preveč popuščati, saj je človek sposoben veliko več od tega, kar si misli!

Kateheza: - vsak večer bo po elektronski pošti prispela kateheza za naslednji dan (prva pride 16.2.2019 zvečer), tako da lahko imamo že tovrstno jutranjo molitev in premišljevanje, sicer pa lahko uporabimo kadarkoli čez dan; - za vsak teden bo na koncu po ena tradicionalna molitev od tistih, ki jih sicer ne molimo in so zato več ali manj pozabljene; - vsak dan bomo molili ene litanije (angelske ob ponedeljkih, Jezusovega imena ob torkih, svetega Jožefa ob sredah, Svetega Rešnjega Telesa ob četrtkih; Predragocene Krvi ob petkih; Matere Božje ob sobotah; Srca Jezusovega ob nedeljah); - vsak dan bo tudi naveden po en spokorni vzklik, ki ga naj ponavljamo čez dan.

Post in askeza: - v predpostnem času strogi post ob sredah in petkih (če je le mogoče, potem ob kruhu in vodi, sicer lahko tudi ostale oblike katoliškega posta, pa postopoma gremo na strožje – najlažja oblika je en kompleten obrok dnevno in dva majhna obroka); - ves čas brez mesa toplokrvnih živali, česar se trudimo ne nadomeščati z dragimi živili; - uporabljamo le majhne količine olja (ribe in podobno kuhamo v vodi, na pari ali pečemo v pečici), jemo živila z naravno navzočimi maščobami (nekaj oljk, pest oreščkov ali arašidov...), a ne pretiravamo; - brez mlečnih izdelkov, razen fermentiranih (jogurt, kefir...); - nedelje iz naše akcije niso izvzete, zato nič alkohola, mesa, sladic, mlečnih izdelkov, masti niti ob nedeljah! – kdor je sposoben, doda v postnem času še dva postna dneva - ponedeljek in soboto.

- ves čas brez alkohola; - brez sladic in prigrizkov, sladkanih pijač; - brez kave in pravega čaja; - omejitev uporabe TV; - omejitev uporabe računalnika le za delo, šolo, bistvene naloge; - omejitev uporabe mobilne naprave le za nujno komunikacijo (kot stari dobri mobiteli); - vsaj enourna dnevna telesna vadba (da se človek pošteno spoti, pa drugo delo sem ne spada); - sedem ur spanja (če spimo manj, spimo sedaj več, če spimo več, spimo sedaj manj); - nakupujemo le bistveno, kar potrebujemo za sprotno življenje; - doma v avtu in sicer brez radia in glasbe.

Molitev: - Vsak dan en del rožnega venca (ob ponedeljkih in četrtkih veseli del, ob torkih, petkih in nedeljah žalostni del, ob sredah in sobotah častitljivi del), kdor zmore, lahko zmoli vse tri dele; - ob ponedeljkih Prošnje Evharističnemu Gospodu (knjiga Corpus Christi); - ob torkih Zadoščevanje Evharističnemu Jezusu (knjiga Corpus Christi); - ob sredah in petkih zraven še kvaliteten Sveti križev pot (recimo sv. Leonarda Portomavriškega, evharistični...); - ob četrtkih 15-minutni obisk Najsvetejšega; - Ob sobotah berila nedeljske svete maše (temu seveda lahko dodamo branje še drugih mašnih delov); - Zjutraj si zapomnimo navedeni pobožni vzdihljaj in ga ponovimo večkrat čez dan, recimo vsako uro v dnevu (Preveto Srce Jezusovo... ipd.); - vsak dan 15-minutno duhovno branje (Hoja za Kristusom, Filoteja...); - če je mogoče, se poleg nedeljske svete maše udeležimo še ene svete maše med tednom.

Marsikaj od naštetega je, kot je razvidno, zelo primerno tudi za skupno molitev doma, tako da spodbujamo k temu. Kar zadeva duhovno branje, spodbujamo k skupnemu branju moža in žene.

Pred pričetkom akcije gremo k sveti spovedi, potem pa seveda še tudi vmes, nekje na dva tedna oz. po potrebi tudi pogosteje. Bolj ko bomo v Božji milosti, bolj bo zadeva rodovitna, pa ne le za nas same.

Kdor se odloči za sodelovanje pri akciji, ki je seveda anonimno, naj zadevo potrdi na duhvaje70@gmail.com pri duhovniku Andreju Vončini, ki bo pošiljal kateheze, kjer pove tudi, koliko navedenega se mu zdi, da se bo sposoben držati, da se potem s skupnimi močmi z duhovnikom dogovorita za njemu primerno sodelovanje. Primerno je, da imamo beležko, kjer si beležimo kaka nova spoznanja in misli, pa tudi to, kako mu je vsak dan uspelo držati dogovorjeno. Duhovnik je sicer na voljo za morebitna vprašanja, in sicer na navedenem elektronskem naslovu. Če nam bo kdaj uspelo slabše, ne obupujmo, ampak nadaljujmo, če nam kak dan uspe več, se ne povzdigujmo, ampak se ponižno Bogu in Mariji zahvaljujmo, da nam je bilo to milostno naklonjeno.

Hvala za sodelovanje in obilo blagoslova!