sreda, 20. oktober 2010

biti duhovnik ni lahko 7

"Med mnogimi resnicami evangelija, te knjige Resnice, najdemo eno prav stršno: "S svojo stanovitnostjo boste rešili vaše duše" (Lk 21,19). Treba je vztrajati, ne popuščati, treba se je kompromitirati, iti do konca za nek ideal - to je edini spodoben način, kako živeti življenje in živeti ga v polnosti. Ne gre toliko za skrivnost za nebesa, temveč za tistih par dni našega potovanja."

Kako pa bo v tem času globalizacije z našimi običaji, jezikom? Kaj lahko naučijo mlade "neubogljivci", "noglobal", iz česa je narejeno njihovo seme?

"Četudi bi teoretično imeli kaj, kar bi jih upravičevalo, pa jih njihovo negativno, nasilno, nihilistično obnašanje izključuje in jih dela za najnevarnejše nasprotnike tistega, kar razglašajo. Njihovo grobo in strahopetno obnašanje je voda na mlin sistema, katerega koli sistema, še najraje desničarskega. Za neubogljivost je treba imeti ideale, predvsem pa je treba ceno plačati osebno, vse do zadnjega. Don Milani je dejal, da "pokorščina ni več krepost," ker je osebno do potankosti spoštoval pravila. Oporekal jim je s tem, da jih je ubogal več kot bi bilo potrebno, kar jih je delalo nesmiselna. Ne smemo mešati vizionarjev z običajnimi lumpi. Tisti "neubogljivci, ki jih vidimo na vseh demonstracijah, ki imajo vedno ista pokrivala na glavi in vedno iste palice, z istim nasiljem in hinavščino, z enimi in istimi 'recikliranimi' slogani, nimajo mladih kaj naučiti, ker sami niso mladi. Gre za stare in propadle duše v časovno mladih telesih in zarjavelih možganih. Želim upati, da bodo mladi nasprotovali starim tako, da bodo ponudili nek drug sistem življenja, ki bi bil pravičnejši, bolj solidaren, bolj trezen, bolj harmoničen. Nobenega smisla nima zavračati "stare", obenem pa še vedno živeti na njihov račun in uporabljati vse tiste buržujske udobnosti, ki jih spodbijamo."

"Globalizacija je nekaj, kar je od vedno obstajalo. Imenuje se imperializem. Klasični primer je rimski imperij. Ko so Rimljani prišli v naše kraje, v Nemčijo ali Anglijo, so izvajali tisto, kar danes imenujemo 'globalizacija'. Latinščina je bila nekaj takega kot danes angleščina ali amerikanščina. Karel Veliki, ki je iz Evrope hotel narediti enoten politični, kulturni in religiozni prostor, je bil globalizator. Muslimani so globalizirali pol sveta z otomanskim imperijem. Vsi imperiji, močne sile, so globalizirale. Veliki je tisti, ki gospoduje, mali pa se skuša rešiti. Ne bojim se globalizacije kot take, ampak načina, na katerega se izvaja, saj to pomeni vstop na svetovni trg. Če želimo tja vstopiti, ne da bi prodali dušo in kožo, bi morali vstopati na isti ravni. Veliki seveda kupujejo in prodajajo majhne - njihovo kulturo, dušo, vrednote, vse pa spreminjajo v neko roparsko pojedino ali razbojniško tržnico, kjer ni odrešenja.

Med temi podleži in goljufi se mali lahko reši le na en način - biti mora zvit in prebrisan. Seveda ima mali težko delo, ne slepimo se! Vendar pa ga je Bog napravil majhnega prav zato, da uite skozi luknje v mreži, ki so mu jo močnejši nastavili, da bi ga ujeli.

Malemu ni nikdar lahko. Ali se sprijazni s tem, da je vedno hlapec, s tem pa izgubi svoje dostojanstvo, ali pa se mora bojevati, kar je lahko njegova veličina ali tudi njegov propad."