Marija, kažipot za nebesa

Misel na Marijino vnebovzetje

Lanskega 1. novembra je minilo že 70 let od razglasitve verske resnice Marijinega vnebovzetja, ki ga letos obhajamo na nedeljo. Papež Pij XII. Je v dokumentu ob razglasitvi navedel sv. Janeza Damaščana, ki je dejal, da je »bilo potrebno, da ona, ki je pri rojevanju ohranila svojo deviškost nedotaknjeno, ohrani brez vsake trohnobe tudi svoje telo po smrti«. Isti cerkveni oče pa pravi tudi, kako netrohljivost njenega prečistega telesa izhaja iz njenega Božjega Materinstva: »Potrebno je bilo, da ona, ki je v svojem telesu nosila Stvarnika, ki je postal otrok, živi v Božjih prebivališčih«. Kakor velja za Božjega Sina, velja za Marijo, kakor velja zanjo, more veljati tudi za nas. Božji Sin je šel v nebo z lastno božansko močjo, Marijo je pa vzel v nebesa k sebi s to močjo. Z isto močjo more vzeti tja tudi nas. Kljub vsemu trpljenju je bila Devica Marija trdno usmerjena v nebo, saj je zaupala, da jo bo tisti Sin, čigar telo ni videlo trohnobe, ki je vstal od mrtvih in šel v nebesa, tudi zanjo uresničil na las podoben načrt. 

Zato za nas zatekanje k Mariji in posnemanje njenih kreposti, ki nas vabijo na pot za njo, ni kar tako. Če bomo namreč Marijo ljubili, bomo ljubili tudi njenega Sina, slednji pa bo po mogočni Marijini priprošnji v to čudovito nebeško družbo nekoč vzel tudi nas. Vnebovzeta je zagotovilo, da zlo nima zadnje besede. Čeprav pa tega ona v zemeljskem življenju Sina še ni povsem doumela, pa je vendarle bila v veri prepričana, kako bo na koncu on tisti, ki bo izšel kot zmagovalec, vedela pa je tudi, da bo z njim zakraljevala tudi ona. Res je sicer, da bo naše telo nekoč prepuščeno trohljivosti in razpadu, vendar pa v veri vemo, da če bomo po Mariji rešili svojo dušo za nebesa, da nam bo Božji Sin nekoč naklonil poveličano telo, ki bo podobno njegovemu in Marijinemu. V stiskah naj nam bo zato Marija kažipot na tistega, ki je Pot, da bi se nekoč skupaj z njo, s Kristusom, angeli in svetniki veselili v nebeškem veselju.

Objavljeno v tedniku Novi glas