petek, 13. julij 2012

Pisanje in sporočanje je predvsem garanje

Za vsakega, ki se tako ali drugače profesionalno ukvarja s sporočanjem, pride obdobje, ko se mu zdi, kako ne najde navdiha, da ne ve, kaj napisati ali povedati.

Pisanje in sporočanje je predvsem garanje Toda, dejali smo, da je njegovo delo profesionalno, da torej nima izbire, ker napisati ali povedati mora, saj se je temu zavezal, na njegovo delo pa tudi čakajo njegovi ljudje, njegovo občinstvo. 

Sam sem k temu poklican malodane vsako nedeljo, ko je treba sestaviti pridigo in jo nato ljudem predstaviti v cerkvi na ambonu, precej pogosto pa je treba kaj napisati tudi za časnik Novi glas, sicer pa vsaj za prilogo Bodi človek! , ki jo sedaj držite v rokah, če berete ta zapis. 

Pisati ali ne, to naj bi bilo vprašanje, a kaj, ko to sploh ne sme postati vprašanje, ker je zapis ali pridigo treba narediti. Mnogi se tu sklicujejo na pomanjkanje navdiha, a je to le izgovor, saj navdih predstavlja tisti zelo mali del nekega zapisa, predvsem pa je to tisti del, ki ni odvisen od avtorja, saj naj bi mu bil od nekod dan, sicer to ni navdih. Kaj potemtakem krasi velikega avtorja? 

Spomnil sem se, kako sem pred časom bral neki intervju z znanim skladateljem Enniom Morriconejem za dnevnik Avvenire, ki se je začel takole: “Vstanem ob štirih zjutraj, da bi malo potelovadil in se sprehodil. Zatem preberem časnike, potem pa takoj začnem pisati glasbo”. Tako je govoril pred tremi leti, pri enainosemdesetih letih. 

Toda, to še ne odgovori na naše vprašanje, kako je z navdihom, zato poglejmo, kako spregovori o svoji “rodovitnosti”, saj je napisal že več kot štiristo glasbenih podlag za filmska dela: “Vsekakor se zabavam, saj bi sicer to bil neverjeten dolgčas. Potrebno je veliko navdušenje. Navdih pride s trdim delom. Kakor pravi neki francoski rek, je navdiha 1%, 99% pa je potu, truda”. Pomeni, da se je treba kdaj k pisanju tudi prisiliti, pomeni pa tudi, da je treba tudi veliko brati, opazovati, poslušati, se izobraževati, da bi lahko imelo naše sporočanje neko dodatno vrednost. Ko govorimo o pridiganju, moramo dodati še molitev in premišljevanje, ki sta tudi del truda in napora, pravzaprav sta na prvem mestu. 

Tu bi lahko dali še primerjavo nogometaša, saj ravno poteka evropsko prvenstvo v Ukrajini in na Poljskem. Gotovo je za nadpovprečnega igralca potreben talent, ki pa ga ta igralec ne more izraziti brez trdega dela in odrekanja. Koliko časa je treba vaditi neko “finto” ali proste strele, da bi jih potem kot “velik” zadeval kot za stavo … “Življenje je delo brez prestanka”, pravi Morricone. Treba je torej narediti vse tisto, kar je v naših močeh, potem pride tudi tisto, kar ni v naših močeh in čemur pravimo “navdih”.