Na prvo nedeljo po Božiču premišljujemo ob zgledu sv. Družine o tem, kaj je to družina, posebej pa še o tem, kaj je to krščanska družina. To vprašanje je dane kar precej "na tapetu", kot rečemo, zanima nas identiteta družine - kaj družina je, kaj so naloge njenih članov. Pa ne, da bi dvomili o tem, če je res tako, kot nas učita Božja beseda in nauk Cerkve. Ne dvomimo, da je tako prav, vendar pa je tudi prav, da si te zadeve vsake toliko časa pobliže pogledamo, si razjasnimo pojme in vsebine, se vprašamo, če gremo v po pravi poti, ali pa bo treba kaj spremeniti. Božični prazniki so tudi prazniki družine, ko imajo družine priložnost, da so nekoliko več skupaj, pa četudi v njih ni vse tako kot bi moralo biti. Pa ne le božični prazniki - tudi drugi prazniki morajo biti prazniki družine, zlasti naj bi to držalo za nedelje. Še zlasti ob nedeljah praznujemo pri maši tudi dejstvo, da je "Beseda postala meso". Vendar pa gre to praznovanje, ta prazničnost zelo pogostokrat mimo nas.
Michelangelo - Tondo Doni |
Božič je vselej razpet med jaslimi in križem, kakor drži tudi za naše življenje. Pisano je, v njem so takšni in drugačni trenutki. Novorojeno Božje dete nas vabi, da imamo realen pogled na življenje. V njem so svetli in temni trenutki, veselje in trpljenje, tako pač je. Tu na zemlji idealnega življenja ni, kakor tudi ne idealne družine. K idealnemu življenju in družini stremimo, se za to borimo. Lepo nas na to opozarja apostol Pavel v današnjem drugem berilu. Nekako pravi, naj imamo eno oko na zemlji, v realnosti, drugo pa naj se že ozira proti večnosti. V svoji notranjosti moramo vedeti, proti kateremu cilju gremo - kot posamezniki in kot skupnost, zlasti družinska skupnost.
Tudi Sirah nam pove, kako družina prinaša takšne in drugačne dobrine. Po eni strani prinaša zdrava družina tudi materialno gotovost, trdnost, pa četudi so v tem oziru težave. Drži tisto, da je skupaj lažje. Družina prinaša tudi potomstvo. Po drugi strani pa so tu tudi duhovne dobrine, saj v družini najdemo mir, ljubezen, trdnost, gotovost, edinost, razumevanje... Vse skupaj je na voljo v družini, a se to pojmuje kot znamenja Božjega blagoslova. Zgoraj smo rekli, da je Božič TUDI družinski praznik, kakor smo prav tako zatrdili za nedeljo, ne pa SAMO. Najprej je namreč tu Bog, ki svoje darove potem po družini naklanja ljudem. Kakšen Božič pa bi to bil, če bi družina slavila samo sebe, namesto tistega, ki prvi praznuje, to pa je Božji Sin Jezus Kristus? Kakšna bi bila nedelja, če bi bilo tako?
On je tisti, ki prinaša Božji blagoslov posameznim ljudem in družinam. Če ga izrinemo, pa ni treba, da se to zgodi neposredno, potem ta blagoslov, ta Božja milost umanjka. Sirah se je dobro zavedal, da je treba biti za to, da prejmemo Božji blagoslov, pokorni. Pomeni, da je treba namesto na naše, najprej misliti na Božje pravice, kar nam kristjanom nalaga dolžnosti, ki jih imamo do Boga. Kot se pa rado izkaže, to niso le dolžnosti do Boga, temveč tudi do sebe. Ko naredimo tisto, kar smo dolžni Bogu, naredimo veliko tudi za skupnost, kateri pripadamo, kakor tudi zase osebno. Kristjani najprej pripadamo Cerkvi, potem človeštvu, potem pa vsak svoji družini, ki je lahko tudi redovna družina ali skupnost duhovnikov, katerih glava je krajevni škof.
Simbol družinskega življenja je trikotnik, konico katerega predstavlja troedini Bog - Oče, Sin in Sveti Duh. Brez te konice ostane samo še vodoravna črta. Naši družinski odnosi so brez Boga le še zemeljski odnosi, družina je vase zaprta in se ukvarja sama s sabo. Pogosto se v tej zaprtosti vse lepe in svetle reči umaknejo grdim in temnim, kar počasi kaj lahko privede tudi do odtujenosti, ko je vsakdo le še točka zase. Treba bo torej ponovno obnoviti ta trikotnik. To bomo naredili tako, da bo Bog v naših družinah spet dobil svoje mesto. Pomeni, da bosta v družino spet prišla molitev in zakramentalno življenje. Samo to je tisto, kar zagotavlja Božji blagoslov. Poglejmo, kaj pravi o tem bl. Mati Terezija: "Družina, ki moli, ostane trdno povezana. Če spustimo v družino molitev, bo čedalje bolj trdno povezana in njeni člani se bodo med seboj čedalje bolj ljubili. Združite se v molitvi tudi samo za pet minut - od tam boste črpali vašo moč."