petek, 9. maj 2008

Osvoboditev Ljubljane

Danes se spominjamo osvoboditve Ljubljane, ki se je zgodila prav na današnji dan leta 1945. Moje mnenje je seveda tako, da je šlo le za navidezno osvoboditev, oz. vsaj delno osvoboditev. Nek totalitarizem je namreč zamenjal drugega. Naša prestolnica in z njo dobršen del Slovenije (za en del bo potrebno počakati do leta 1957, čeprav je bila komunistom prepuščena tudi cona B), je začela svojo drugo trnovo pot. Prav ta druga je bila za nas hujša od prve, saj smo s poboji izgubili približno trikrat več ljudi, kot pa jih je padlo po rokah naci-fašistov. O tem povojnejm obdobju danes, hvalabogu, vemo marsikaj, česar prej nismo. Zanimive pa so manifestacije, ki jih v prestolnici pripravljajo ob dnevu osvoboditve Ljubljane. Dobro, Zahod praznuje 8. maj, ker je takrat kapitulirala Nemčija in je bil s tem končan pekel 2. svetovne vojne v Evropi. Toda, kaj naj praznujemo mi? Naj praznujemo to, da smo bili kontrolirani na vsakem koraku, da nismo smeli javno izpovedovati svoje vere, svojih prepričanj, da nismo smeli misliti s svojo glavo, ampak tako, kakor je rekla partija?
Naj preidem na slavje - na Pogačarjevem trgu veličasten koncert. Dejansko je bil zelo lep ta koncert, vendar me je zmotil bradati mož v oranžnem oblačilu, ki je sedel v prvi vrsti - indijski guru. Vprašal sem se pač, kaj ima ta početi z Evropo, saj ima vendar naša celina krščanske korenine. Očitno jih določeni ignoranti spet želijo zanikati. Zanimiva cvetka, o kateri bo mogoče še kaj reči. In kaj ima vse to skupnega - zmešnjavo, ignoranco in zmedenost! Namesto da bi namreč praznovali 25. junij kot dan resnične osvoboditve, praznujemo zelo svečano 9. maj (danes je bila na Pogačarjevem trgu otroška proslava, ki me je spomnila na tiste v rdečih časih). Namesto da bi se oklenili Kristusa, se raje zatekamo h gurujem. Vse to le potrjuje močno zmedenost današnjih ljudi.

sreda, 7. maj 2008

IGNORANCA

Bliža se izpitni čas, ko bomo dokazovali svoje "znanje" profesorjem. V današnjem času je zelo moderno hvaliti se s tem, da smo ignoranti na religijskem področju, čeprav bi vsi, z novinarji na čelu, radi pametovali o raznih vprašanjih, ki se jih v bistvu niti ne tičejo, kaj šele, da bi bili kompetentni. Zagotovo imajo v Italiji in drugih državah t.i. vatikanisti (novinarji, ki se ukvarjajo predvsem s cerkvenimi zadevami v medijih) marsikatero pomanjkljivost, vendar so na svojem področju precej kompetentni. Pustimo zaenkrat problem sovraštva do Cerkve, ki imajo mnogokrat ideološke značilnosti, in se res posvetimo naslovu. Lep primer ignorance je bil mešanje med glavnim in smrtnim grehom, kar je zelo dobro komentiral g. Božo Rustja v zadnjem Ognjišču. Mislim, nekateri se res čutijo poklicani, pa čeprav nimajo nobenih atributov, da komentirajo zadeve, ki jim niso dorasli. Kaj jih moti cerkveni nauk, če sploh niso verni. Pač, naj živijo kakor se jim zdi, nam pa naj pustijo naj živimo, kakor se nam zdi, da je prav - da namreč upoštevamo cerkveno učiteljstvo. Drug zanimiv problem je bil neki študent, ki ga je profesor vprašal po Jezusu Kristusu, študent pa: "A, Jezus Kristus? A ni to tisti tip, ki je napisal Biblijo?" Pa boste rekli, da naj bo, saj je itak študent. Figo, pravim jaz, nekega dne bo ta isti študent eden izmed naših intelektualcev, in sicer z isto ignoranco. Potem pa bo vedel vse o kakem sodobniku, znani osebnosti, o Jezusu Kristusu, osrednjem liku naše kulture in civilizacije pa nič. Ali pa nekega večera na oddaji "Evropa.si". Voditeljica Jerca Zajc, ki ji kar se tiče zunanjega videza najbrž ni veliko oporekati, izjavi: "Spet se je izkazala vrlina, ki nas krasi že vse od francoske revolucije - solidarnost... " Res je, prej pa ni bilo solidarnosti, saj so grdi zemljiški gospodje, aristokrati in zakrknjena in debela duhovščina znali podložnike in navadne ljudi le izkoriščati, kaj šele, da bi bili do njih solidarni. Francoski revolucionarji so bili res solidarni, ko so svojo deželo na višku moči obubožali, posekali par glav, uničili dobršen del kulturne dediščine... S tem so bili tudi zelo solidarni do nas. Zdi se mi, da je danes neke vrste moda, ko je treba vedeti vse o brezveznih stvareh, kot recimo modi, zvezdnikih, rumenem tisku, hvalevredno pa je biti ignorant na področju religije, še posebej krščanstva. Manj ko veš o njem, bolje je, itak bo izumrlo. Jaz pa mislim, da je krščanstvo temelj naše kulture in da, če ga ne poznamo, ne poznamo svoje kulture. Upam si iti še dalje - ne poznamo sebe. Ne vemo kdo smo. Se vam zdi znano?