Še do nekaj desetletij nazaj je vas pač bila vas, torej naselje na podeželju, izven mesta, morda kmečko, ali vsaj z določenimi kmečkimi lastnostmi in prvinami. Za nas mestne mulce (odraščal sem v Novi Gorici prvih 14 let) je bilo po eni strani vedno zanimivo iti na vas, čeprav smo vselej na podeželje gledali nekoliko zviška, kakor smo se pač v mestu naučili. Veliko smo tako hodili v domače kraje staršev, pri nas sta to bila Most na Soči in Prvačina, od koder sta bila doma oče in mama, pa tudi po drugih vaseh smo bili veliko, kjer so pač bili strici in tete. Za to, da so po vaseh le še določene kmečke prvine, še vedno drži, ni pa več tistega kmečkega sveta, o katerem smo naše generacije lahko le še brali v knjigah in poslušali v pripovedovanjih staršev, starih staršev in drugih.
Te prvine so danes tudi vse, kar je od pravih vasi še ostalo, vse drugo se je spremenilo. Danes
gledanje zviška mestnih mulcev na vaške nima več smisla, ker v miselnosti med obojimi pravzaprav več ni razlike, vsaj bistvene razlike ne. Tisto, kar je med današnjim mestom in vasjo drugače, so le še neke zunanje lastnosti, ki so precej obrobne in nepomembne, vse ostalo se ne razlikuje. Vas se je tako spremenila, ker se je svet spremenil, pravzaprav pa je zares ves svet postal vas, kakor pravi tudi italijanski rek (»Tutto il mondo è paese«), ki je postal dandanes še kako resničen. Če je včasih ta rek svet združeval v določenih slabih lastnostih človeštva, pa je v današnjih časih teh skupnih lastnosti človeštva še več, da ne rečemo ogromno.
Prišlo je tako do posebne vasi, to pa je »globalna vas«, kakor je svet z oksimoronom (za kar slovar pravi, da je »bistroumni nesmisel«) označil sloviti in genialni kanadski komunikolog Marshall McLuhan. S tehnološkim razvojem so se razvila namreč tudi komunikacijska sredstva, zlasti je do tega privedla uvedba satelita, ki omogoča komuniciranje na veliko razdaljo v realnem času. Svet je tako pravzaprav postal majhen, posledično pa prešel na značilno vaško obnašanje, vsaj na neki način se lahko tako trdi. Res, da si obe besedi v zvezi »globalna vas« pravzaprav nasprotujeta, a privedeta do podobnega pravilnega in bistroumnega pomena, kakor ga imamo pri reku: »Hiti počasi« (»Festina lente«). Vas je osnovna oblika človeškega naselja, ko pa rečemo, da je nekaj »globalno«, to pomeni, da se nanaša na ves svet. To, kar nas bo v prihodnje zanimalo s pomočjo metafore kanadskega komunikologa pa je, koliko ta metafora in retorična figura še velja oz. v kaj se je vse skupaj razvilo. Z našim razmišljanjem nadaljujemo prihodnjič.
Objavljeno v tedniku Novi glas