Izpraševanje vesti

Pri tem razmišljanju se poslužujem dela kard. Tomaša Špidlika "Mali biseri cerkvenih očetov". Preglejmo našo vest kakor to počnejo trgovci in napravimo obračun, da ugotovimo, koliko smo zaslužili v tem tednu, kaj v tednu prej in, kaj bomo zaslužili v prihodnjem tednu. sv. Janez Zlatousti, Homilija o Prvi Mojzesovi knjigi 11,2; Patrologia graeca 53, 93

Nekateri mislijo, da je izpraševanje vesti predvsem krščanska prvina, vendar temu ni tako. Prakticiral ga je že Konfucij, potem taoisti, hinduisti, poznano je bilo v Egiptu, pa tudi v grško-rimskem svetu, kjer so se tej prvini intenzivno posvečali predvsem pitagorejci in stoiki, najdemo pa jo tudi v rabinski duhovnosti. Pomembno mesto izpraševanju vesti dajejo tudi muslimanski asketski avtorji. Pri cerkvenih očetih na mnogih mestih najdemo povabilo k izpraševanju vesti v odnosu do Boga in do svojega odrešenja. V pastoralni literaturi je bilo najprej posebej priporočeno tistim kristjanom, ki so živeli v svetu in njegovih pasteh, da bi tako lahko ohranili žar vere, že kmalu pa je postalo izpraševanje vesti eden od bistvenih elementov samostanske askeze. Eden izmed njegovih bistvenih namenov je tudi spoznanje samega sebe. Danes pogosto mislimo, da je eden od poglavitnih, če ne celo edini namen ta, da pri izpraševanju spoznamo svoje grehe in napake, da bi se jih pokesali in sklenili poboljšati se. Najbrž bo marsikdo presenečen nad teksti antičnih duhovnih očetov, ki odsvetujejo preveč podroben pregled svojih napak. Nadalje je veliko bolj pomembno, da smo pozorni na Božje navdihe ter, da smo pozorni na Božjo prisotnost v našem srcu. Kdor je pozoren na Božjo prisotnost v svojem osebnem življenju, odkriva njegovo previdnost v vsem, kar se dogaja, v vsakem trenutku dneva. Izpraševanje vesti tako postane to, čemur pravimo "kontemplacija Božje previdnosti". Gre za napor vsakega posameznika, da bi doumel svojo "sveto zgodovino", svoje srečanje z Bogom. Na tak način je tudi opisana zgodovina v Svetem pismu in tako moramo tudi mi gledati na naše življenje. Če našo pozornost usmerimo predvsem na očiščenje srca, izpraševanje poteka na način, ki mu pravimo "posebni eksamen". O njem govori Janez Klimak: "Če kdo vidi, da ga obvladuje določena razvada, se mora oborožiti proti tej razvadi in se proti njej boriti bolj kakor proti vsem drugim... Če je ne premagamo, nam ne bo nič koristila zmaga nad ostalimi". To se sklada tudi s tem, kar je rekel sv. Tomaž Akvinski, da namreč vrline rastejo kakor prsti na rokah - če raste en prst, istočasno rastejo tudi ostali. Važno je le, da se rast ne prekine. In še moje mnenje: mislim, da sem se tudi sam v življenju preveč ustavljal pri preiskovanju in seciranju svojih grehov in napak, premalo pa sem upošteval Božje delovanje v svojem življenju. To se je poznalo pri pomanjkanju samospoštovanja in pri lastni samozavesti. Pomembneje je odkrivati Božje darove in navdihe in se mu zanje zahvaljevati ter se Bogu izročati, kakor je pomembno Bogu izročati tudi druge, ki smo jih srečali. Obenem je tudi pomembno, da se res zaustavimo pri težavi, ki nam povzroča največ preglavic, saj vidim, da se potem dejansko poboljšam tudi na drugih težavnih področij in celostno duhovno rastem. Tudi pri skupnem izpraševanju vesti bi morali biti pozorni na vse, kar je bilo povedano.