Na véliki četrtek škof blagoslovi krstno in bolniško olje ter posveti sveto krizmo. Sledi krajša razlaga simbolike olja in maziljenja z njim.
Olje je zaradi svojih številnih
lastnosti že od nekdaj predstavljalo zelo pomemben element vseh civilizacij.
Pogosto ga navaja tudi Sveto pismo. Pomembno mesto zaseda tudi zato, ker so ga
nekoč uporabljali kot vir luči, saj je bilo uporabljano kot gorivo v svetilkah.
Olje daje moč in svežino, zato so ga že v antiki športniki namazali na mišice.
Vse te pomene najdemo upodobljene tudi na duhovni ravni. Maziljenje, po katerem
prejmemo Svetega Duha, ima nalogo, da v nas napaja plamen vere, ki pa nas mora
istočasno utrditi za izpolnjevanje Božje volje, da premagamo vse težave, na
katere naletimo na naši poti (Apd 1,8).
V Svetem pismu je maziljenje z
oljem znak izvolitve in posvetitve kraljev in duhovnikov (2 Mz 29,4.7; 1 Kr
19,16; Ps 45,8; 1 Sam 16,12-13). V Stari zavezi pa olje simbolizira tudi Božjo
moč (Ps 92,11).
V Novi zavezi je Jezus imenovan
Kristus, kar pomeni Božji Maziljenec, Mesija. To prebere Jezus v nazareški shodnici (Iz 61,1). V NZ pa najdemo tudi nekaj nanašanj na maziljenje bolnikov
(Mr 6,12-13; Jak 5,14). Pavel nam spregovori o duhovnem
maziljenju v drugem pismu Korinčanom (2 Kor 21,22).
Maziljenje z oljem je prisotno v
zakramentih. Pri krstu uporabljamo dvoje maziljenj, na prsih in na temenu; pri
birmi škof mazili na čelu birmanca; pri mašniškem posvečenju škof mazili roke
novih duhovnikov; novega škofa pa mazilijo na čelu; bolnike mazili duhovnik na
čelu in rokah. Pri posvetitvi nove cerkve škof mazili oltar in cerkev na štirih
glavnih straneh neba.
V bogoslužju tako uporabljamo tri
vrste olja: krstno olje pri prvem
krstnem maziljenju in pri katehumenih; sveto
krizmo, olje obogateno z dišavami, pri drugem krstnem maziljenju, birmi,
duhovniškem in škofovskem posvečenju ter pri posvetitvi cerkva; bolniško olje za bolniško maziljenje.
Maziljenje torej pomeni
posvečenje in posest, ki jo nad nami prevzame Sveti Duh, da bi tako maziljeni
prejeli oporo in moč. Z maziljenjem, ki ga prejmemo pri zakramentih, sodelujemo
pri Kristusovem maziljenju in smo resnično kristjani, torej maziljeni, če to
živimo v polnosti in dosledno. To se še posebej zgodi z našim pričevanjem v
družbi, saj smo bili pri zakramentih maziljeni, torej poslani oznanjat
Kristusovo sporočilo (prim. Uvod v Rimski pontifikal).
Ni komentarjev:
Objavite komentar