Blagoslovljena med ženami...

Na koncu adventnega časa nam pride naproti Božja mati Marija. To nam poje tudi adventna pesem, ko pravi: „Brezmadežna v dalji žari...“ Vendar pa Marijo spremlja še druga žena, njena sorodnica Elizabeta, h kateri gre na obisk. Pridemo tako do dveh žena, ki sta svetišči, ena božja hiša – druga hiša novega človeka. Če smo dovolj pozorni lahko začutimo globoko sozvočje med Bogom, začetnikom in ljubiteljem življenja, in nosečo ženo – ta je resnična oznanjevalka „evangelija življenja“. V Novi zavezi namreč najprej oznanjajo matere, ki nam prikazujejo življenje kot tisti velik zakrament.

Elizabetin pozdrav: „Blagoslovljena ti med ženami“ je blagoslov, ki se z Marije razliva na vse ženske na svetu. Ona je posebej blagoslovljena med ženami, ki so sicer vse blagoslovljene, ki imajo v Gospodovih očeh posebno mesto.

"Blagoslovljen sad tvojega telesa!“ Jezus je res poseben sad, vseeno pa so tudi vsi novorojeni otroci, kakor on, blagoslov. Kakor namreč pravi psalmist, nas Bog blagoslavlja z življenjem (Ps 107,38). Gre za poseben, prvi blagoslov, ki bi se ga vsak človek moral naučiti še posebej ceniti, da bi potem v življenju znal v pravi drži sprejeti vsak dar, ki ga prejme, da bi znal v življenju blagoslavljati. Če se namreč človek ne nauči blagoslavljati, ne bo nikdar mogel biti zares srečen.

Če preidem v naš vsakdan, naj se kakor Marijina, dviga tudi moja hvalnica k Njemu, ki dela iz mojih dni čas čudenja, ki se ozira name prav zato, ker sem ubog, moja vera pa je šibka in dvomljiva. Svojo vero, ki je podobna Zaharijevi in le stežka veruje, bi rad dopolnil z Elizabetino, ki zna blagoslavljati, in seveda z Marijino vero, ki je verjela, se podala na pot in je znala hvaliti in sloviti. Morda bom tudi sam pri kom povod za blagoslov: „Blagor mu, ki je veroval“.