ponedeljek, 28. marec 2011

Studenec žive vode

Nekoliko se bomo poigrali in rekli, da smo vsi malo 'Samarijanke'. Jezus bi se lahko ognil samarijanskim krajem – dejansko so Judje delali velik ovinek na poti v svojo prestolnico, Jeruzalem, pa se ni. Podobno se ne ogne niti našim 'krajem', tudi nam prekriža pot. Prihaja v naš vsakdan, v naš vsakdanji trud in napor, da bi potešili svojo življenjsko žejo, da bi končno le dosegli tisto srečo, da bi končno le bili ljubljeni. Prihaja, ker je žejen, ker hrepeni po meni – ne le po mojem telesu, zaradi žeje katerega si nalijem čašo vode – ampak po celotni moji osebi, pa naj bo kakršna koli že.

Jezus razbije tiste predalčke, ki smo si jih ustvarili, da po njih razvrščamo svoje bližnje, ker sploh ni važno, v katerega spadam – ali sem Jud, Samarijan, Slovenec, Hrvat, bogataš, revež, mlad, star. Vsi smo pravzaprav na istem, v isti kaši. Krhki smo, nebogljeni, zaznamovani z grehom. Nihče ni pred tem obvarovan. Rešitev iz te godlje iščemo sami. In se res trudimo, si vsak dan znova prizadevamo, da bi to svojo žejo potešimo, a v svoji slepoti ne vidimo, da ni dovolj le voda za naše telo, ampak je potrebna drugačna voda. Ne vidimo, da ni samo to naše zemeljsko življenje, ampak se to naše življenje lahko odpira še v neko drugo, bolj popolno življenje. Pravzaprav to drugo življenje prvega ne izključuje, ga ne uniči, ampak ga predpostavlja in izpopolnjuje.

In kam nam je treba iti, da dobimo te 'žive vode', ki nam jo Jezus obljublja. Nikamor nam ni treba, ker je pobuda na njegovi strani. On nam je to vodo že ponudil. Gre za vodo njegove milostne ljubezni, za njegovega in Očetovega Duha, ki nam ga daje. Kot smo dejali, pride Gospod na našo pot, vse, kar moramo storiti je le, da se mu popolnoma odpremo. Povedati mu moramo, da smo žejni, da smo poskusili že vse in nam ni uspelo. On ve, kje nas boli, kje smo ranjeni. Te rane bo očistil s svojo čisto, najčistejšo vodo, s svojim odpuščanjem.

Tako bomo lahko postali novi ljudje, ker se bomo končno začutili zares izpolnjene, zares ljubljene. Ker pa prava ljubezen 'ne misli svojega', ampak nas presega in je ne moremo zadržati le zase, bomo kakor Samarijanka tudi mi šli po svoje brate, da jim nesemo malo te 'žive vode', še bolj pa zato, da bodo tudi oni 'z veseljem zajemali iz Odrešenikovih studencev.'

Ni komentarjev: