Sedež Modrosti

Praznik Brezmadežne letos sovpada z 2. adventno nedeljo, vendar pa ta velik Marijin praznik ne gre z adventom prav nič navzkriž, saj pri gre pravzaprav pri obojem za pripravo na edinstveni dogodek - na to, da je Božji Sin postal človek, da je "Beseda postala meso", kakor nam to pove evangelist Janez. 

Francisco Zurbarán: Brezmadežno spočetje

Res dolgo so se ukvarjali z vprašanjem Marijine brezmadežnosti teologi in strokovnjaki, da so vendarle prišli do tega, da so si zadevo najprej dostojno razložili, za kar je najbolj zaslužen frančiškan bl. Janez Duns Scot, preprosti škotski menih. Potem pa so lahko zadevo tudi razglasili kot versko resnico, in sicer je to storil bl. papež Pij IX. leta 1854. Marija je to versko resnico potem tudi sama potrdila, ko se je prikazala sv. Bernardki v Lurdu, saj se je predstavila kot "Brezmadežno spočetje". Ni rekla samo, da je "Marija, spočeta brez madeža", temveč prav: "Jaz sem Brezmadežno spočetje." Torej so samo potrjene besede iz evangelija, kjer je rečeno, da je Marija v vsakem trenutku svojega življenja "do vrha prenapolnjena z Božjo milostjo", ne samo "milosti polna". To velja, če gledamo dobesedni pomen izvirne besede. Marija je torej tista, ki je Bogu bila sposobna popolnoma odstopiti ves prostor notranjosti svojega bitja.

Že nekaj časa sem razmišljal o vzkliku iz litanij Božje Matere "Sedež modrosti", včeraj pa pri nekem drugem duhovniku le še dobil potrditev, kako zelo na mestu je ta vzklik v tem času, saj resnično združuje Marijo in adventni čas. Marija je zares tisti prostor, kamor je bila položena Modrost iz nebes, torej Božji Sin Jezus Kristus. Za kristjane je Marija zgled in mogočna priprošnjica ter srednica. Pomeni, da tudi mi lahko - po Mariji in z njo, postanemo "Sedeži Modrosti", da k nam lahko pride in v nas prebiva Božji Sin. Brezmadežna Marija je pravi naslov, da lahko pripravimo Gospodu prostor, kamor bo lahko položil darove Duha, brez katerih ni pravega življenja. 

Kdor se zaveda, da potrebuje odrešenje, ta se zaveda tudi tega, da potrebuje Brezmadežno. Zaveda se tudi, da potrebuje zakramente Cerkve. Za zveličanje je namreč potrebna, kakor nam pove zadnja od šesterih resnic, Božja milost. Kdor se bo tega zavedal, bo njegov vzklik iz devetdnevnice na čast Brezmadežni: "Za teboj, Brezmadežna, hitimo." Kdor pa misli, da bo že sam vse rešil in uredil v svojem življenju, mu bo od vzklika ostal samo še nemočni krik: "Hitimo!" Kam, to je pa veliko vprašanje, ki tare sodobnega človeka.