torek, 8. april 2008

Kitara bo rešila svet?

Praznujemo že štirideseto obletnico neke revolucije, tiste iz leta 1968, ki je bolje poznana pod imenom »seksualne revolucije«. Kot je znano, se je tri leta pred tem končala Tudi neka druga »revolucija« - 2. vatikanski koncil. Ta je res odprl nove priložnosti in izzive, ki še zdaleč niso bili uresničeni, izkoriščeni ipd., ni pa se odrekel izročilu Cerkve in virom, iz katerih Cerkev črpa svojo moč, Božji besedi in zakramentom. Pri revoluciji iz leta '68 gre za filozofijo »seks, droga in rokenrol«, ki na vsak način želi ujeti našo pozornost. To počne z vsakovrstnim nastopaštvom, ki je pravzaprav neke vrste nasilje, tako da znani slogan, da naj se raje ljubimo kot pa vojskujemo deluje kot smešen paradoks, če namreč pogledamo, koliko mrtvih je ta ljubezen proizvedla s pomočjo splavov in AIDSA, se ji najbrž vse vojne skupaj ne morejo postaviti ob bok. Vprašanje, ki se mi pa tu postavlja je sledeče – ali je mogoče krščansko sporočilo vključiti v neko glasbo, ki je zgrajena na taki filozofiji? Ali ne gre pri ljubezni, ki jo oznanja Jezus Kristus za nekaj povsem drugega? Kitara je lahko čudovit inštrument in iz nje se da izvabiti zares lepe melodije, vendar pa je treba imeti tudi tu občutek in pravo mero. Naj bo zgolj spremljava navdihnjeni besedi, ki po mojem edina lahko spreobrne srca. Prav tako se mi zdi živo izkustvo važnejše od brenkanja »pocukranih« pesmic. Mladi se morajo srečati z vstalim Gospodom, tistih »odrešenikov«, ki slišijo na ime pop zvezdniki, didžeji, rock zvezdniki ipd. imajo na vsakem koraku dovolj in preveč. Tisti duhovniki, ki so kitaro uporabljali v smislu mitraljeza, niso bili uspešni. Nasprotno pa so bili zelo uspešni tisti, ki so mladim in drugim dali svetel zgled. Vem, da se marsikdo ne strinja z menoj. Tudi sam poslušam rock glasbo in še kaj drugega, vendar mi ta ni všeč, kadar ta povsem povozi oznanilo Božje besede, ki je lepa in nežna po svojem izvoru. Cerkev lahko veliko da svetu z vso lepoto, ki jo hrani v svojem izročilu in pričevanju svetnikov, kaj pa lahko da kitara? Po mojem lahko kitara veliko prispeva k oznanilu Cerkve, vendar se mora podrediti in vključiti v celostno oznanilo. Sam se zelo strinjam z Dostojevskim, ki je rekel, da bo lepota rešila svet, ne morem pa se strinjati s tistimi, ki mislijo, da bo kitara rešila svet (kitara je seveda metafora).

5 komentarjev:

Anonimni pravi ...

samo provam, ce objavi. a

Anonimni pravi ...

Živo izkustvo... ne samo center kitarskih spevov ampak tudi središče vsakega človeka. Če ni osebnega izkustva Boga, je vsako razglabljanje prazno. In "kitarski mitarljezi" ne približajo Boga ampak tistega, ki z njim strelja. Seveda nekateri ljudje jo potrebujejo, da pumpajo svoj ego. Kruto vendar realno.
Če bo lepota rešila svet ne vem. Še manj bi verjel, da bo kdaj kitara rešila svet... rešila ga bo (je že enkrat) ljubezen!
a

Andrej Vončina (voncio83@gmail.com) pravi ...

Problem je v naših pesmih, še posebej kitarskih, da dostikrat kr neki pojemo, da še sami ne vemo kaj. Kvaliteta je vprašljiva, pa ne bi smela bit. Včasih je bila sakralna glasba najkvalitetnejša, danes je pa vsaka dobra...

Anonimni pravi ...

Ne samo kakovost glasbe ampak moramo ločit, da nekaj so pesmice za animacijo predšolskih otork in drugo so prave liturgične-duhovne pesmi. Sicer pa zakaj bi morali samo teologi pisat glasbo. Poznamo glasbenike - tudi civilne - ki bi lahko pomagali pri tem delu.
Prav zato, bi se morali trudit k temu, da bi bila sakralna glasba res najkvalitetnejša.
a

Rsquattro pravi ...

Vitomil Zupan je v svojem znanem delu Menuet za kitaro takole zapisal:
"Kitara je kraljica instrumentov"

S tem se seveda ne bi mogel strinjati, vendar je ob zmerni in obzirni uporabi prava popestritev dogajanja, bodisi na področju posvetne, popularne glasbe bodisi pri duhovno ritmični glasbi.

morda vredno ogleda:
http://www.planetaudio.si/portal/index.php?s=d2b6cfffc28c906dbf476fec36e85f15&showtopic=106&pid=549&mode=threaded&start=#entry549

Lep dan!:)