"Morda se bo kdo temu smejal, vendar pa je stvar resna. Kajti, kdor ubije besedo je pogosto hujši morilec kakor tisti, ki ubije človeka," piše novinar Davide Rondoni v dnevniku Avvenire 4.11.2008 (tega prispevka nisem mogel prej objaviti zaradi težav z računalnikom, ki sem jih medtem odpravil). "In sedaj bi radi ubili besedo Christmas. V Oxfordu, mestecu, poznanem po svojih odličnih univerzah, je mestni svet sprejel odločitev, da bo letos o božiču besedo Christmas zamenjala besedna zveza Festival luči, da bi tako bilo bolj obsegajoče. Eden od voditeljev tistih, ki jih je treba obseči, torej voditelj muslimanske skupnosti, je stvar označil za 'neumno', a so se poglavarji mesta modrih vseeno odločili, da poseg izvedejo, da tisto besedo odstranijo, saj je v tisti besedi nekaj, kar moti. Tam je Christ, ki moti. Odkrižamo se besed, da bi se odkrižali resničnosti. Odkrižamo se besede Christmas, da bi se odkrižali Kristusa, Christ. Nad vsem tem bi se lahko smejali in muslimanski voditelj se smeje. Smeje se prilagodljivosti, slabonamernosti voditeljev mesta".
Avtor nato nadaljuje, če na kratko povzamem, da so tisti, ki ne prenašajo besede Kristus, vedno modreci tega sveta, vedno isti, in sicer že stoletja. Spominja jih, da oblast nad svetom ni v njihovih rokah, ampak v Njegovih. Preprosti ljudje se nikjer nočejo znebiti tega imena, četudi ga kdaj pa kdaj izgovarjajo po nemarnem ali preklinjajo, vendar pa se ga nočejo znebiti, ne v favelah Sao Paula ne v tistih v Caracasu. Toda po avtorjevo je zanimivo to, da bi se Kristusovega imena radi znebili v Oxfordu. Vendar pa je preveč smeha in joka povezanega s tem imenom in je prav verjetno, da bo tako njegovo ime še bolj zasijalo.
Sam bi ob tem rekel, da je prav žalostno, kako si žagamo vejo pod nogami. Ali nismo zrasli in se razvili prav iz kulture, ki nosi Kristusovo ime. Zanimivo je res, strinjam se z novinarjem, da se želijo Gospodovega imena znebiti prav najbolj 'kulturni' ljudje. Ker pa so zelo učeni, jim najbrž ta učenost že gleda 'skozi ušesa', da tako pozabljajo na svoj izvor. Ob tem lahko pomislimo in si izprašamo nekoliko vest, kolikokrat mi sami pozabimo na Kristusovo ime, kolikokrat ga zatajimo? Koliko nam to ime sploh še pomeni? Po eni strani smo takoj na strani muslimanov, ko jih žalijo, po drugi pa se ob žaljenju krščanskih simbolov in krščanske vere ne oglasi nihče.
5 komentarjev:
ojojoj. Nisem vedel, da smo že tako neumni. Kakor, da bi pri Luči miru iz Betlehema ne omenjali Boga. Meni se to ne zdi diskriminatorno, če je božič še vedno božič, christmas. Saj nikogar ne silimo, naj ga praznuje. Naj ga praznuje tisti, ki ima razlog za praznovanje. Če ima kdo praznik figuric ali festival drevesc ali luči, pa naj ga ima. Ni pa ga treba vsiljevati drugim. To je dikriminatorno. Božič je pač praznik naše kulture. Nima druge osnove. Če bi bil kdo rad Rimljan, pa naj se vrne za par tisočletij nazaj. In "vesel praznik premagajočega Sonca" mu želim!
Mestni svet v Oksfordu je s tem dejanjem stopil nazaj v poganski svet. je pa še ena zanimivost v Angliji. Lansko leto seje prvič rodilio več muslimanskih otrok. Eno najbolj pogosto ime fantkov je Mohamed, deklic pa Fatima. Kaj nam to pomeni,in kaj je to znak?Anglija postaja vse bolj arabska, le angleščina jo drži gor. Poglejte angleško kraljico, ki pod okriljem Unicefa prek Maroka v Anglijo uvaža kokain in druge droge!Mi pa jo sprejmemo,kot nekega Boga.V Manchestru so morali iz izložbe banke umakniti prašička za varčevanje denarja pri otrokih,ker s tem žalijo verska čustva muslimanov v Angliji,ki postajajo večina med mladino.
Praznik luči me spominja na star poganski običaj, ko so ob času najkrajšega dneva v letu (Lucija)hodili naokrog z izrezanimi svinjskimi očmi.Tako je,Evropa se vse bolj oddaljuje od krščanskih korenin. Bognedaj, da bi vse to tudi mi kopirali,čeprav vse posnemamo kar je v Ameriki in Angliji.
Ja, ma fora je, dragi Lojze, da se nam pogani smejejo! In ne morejo razumeti, kako smo lahko taki debili, da si odrežemo korenine na tak način... Oni, če že niso resnično verni, so vsaj religiozni in jim ta tradicija pomeni zelo veliko. Nam pa tradicija in kar je znjo povezano, zveni zastarelo, za v koš. Morda pa se bomo le spametovali in sprevideli, da je tradicionalno lahko tudi ali pa še bolj moderno.
Pardon, ne pogani, muslimani.
Preteklo soboto sem bil na laiškem posvetu o komunikaciji in Cerkvi. Zanimiva se mi je zdela ugotovitev, ki je prišla s strani predstavnice skavtov. Skavti so namreč ugotovili, da če ne bi imeli v imenu besede "krščanski" bi jim bila mnoga medijska in družbena vrata odprta.
Občutek imam, da kar izhaja iz semantične družine "kršč-" naleti na odpor. Prav tako če imaš življenje preveč prepleteno s Cerkvijo te gledajo z nezaupanjem. Ampak tukaj pride še druga zgodbica: če pa ti pomešaš krščanske vrednote in načela v spretno retoriko a jih ne omenjaš izrecno pod "krščanske", dobiš širok konsenz.
Lahko govorimo o Kristo-fobiji?
Objavite komentar