Marija kot zgled

Ob prazniku Brezmadežne sem premišljeval številne stvari. Med drugim sem premišljeval o tem, ali nam je Marija ideal. Pogosto so nam jo namreč prikazovali kot zgled, s tem pa tudi oddaljevali nekam v nedosegljive višave. In vendar Marija ni le ideal, ampak nekaj več.

Kako je vendar lahko Bog postal eden izmed nas, torej človek? Prav preko nekoga izmed nas. Izbral si je ženo, da bi jo obvaroval greha. Ko je bila spočeta v telesu svoje matere, se je pravzaprav že zgodil tisti prvi čudež, brez katerega bi Bog ne postal človek. Nekdo v naši zgodovini je bil deležen nečesa izrednega, nekdo za katerega vemo! Mesijanski časi so se tako pravzaprav začeli z Marijo, ki je bila vnaprej po čudovitem Božjem načrtu izbrana za mater Odrešenika, ko je bila ob svojem spočetju obvarovana tistega greha, ki drugače bremeni vsakega človeka.

Marija zato ni ideal, ampak je del zgodovine in ena izmed nas, ljudi. Ni ideal, ker smo se učili pri Platonu, da so ideali nekje daleč in so pravzaprav nedosegljivi. Ne, ona ni nedosegljiva, ampak je del človeštva. Ona je dokaz, da se da živeti čisto, je pa tudi dokaz, da Bog ni pozabil na človeka in na zavezo, ki jo je z njim sklenil. Po Mariji je s padlim človekom sklenil novo zavezo oz. Novo zavezo. Marija je naš zgled in ne ideal.

Marija je, ker smo že v adventnem času, zgled pričakovanja Boga. Do takrat, ko je namreč prišel Božji angel in se je Božja beseda učlovečila, je preteklo kar nekaj časa in to je bil čas priprave najprej na spočetje Boga in nato na njegovo rojstvo. Ta čas je Marija živela v ljubečem okolju svojih staršev, ki so jo dan za dnem obkrožali z ljubeznijo, hkrati pa je tudi čutila Božjo bližino in toplino. Postavitev praznika Brezmadežne (ko je bila torej brez madeža spočeta Marija) v adventni čas je zelo dobra! In kakor se je Marija pripravljala na Gospodov prihod, se skušajmo tudi mi. Marija je naš zgled!