Začelo se je leto 2018 in petdesetletnice ne bodo obhajali samo nekateri ljudje, ki so se pred petdesetimi leti rodili, temveč je pred petdesetimi leti teklo znamenito leto 1968. Takrat se je zgodila namreč še ena revolucija, ki se jo označuje različno – najpogosteje pa je to kulturna ali seksualna revolucija.
Vsekakor je takrat skupina ljudi s pridom izkoristila mladostniško energijo skupine podivjanih
V glavnem so odgovorni oz. neodgovorni dosegli, kar so želeli, današnje in včerajšnje mlade, torej generacije njihovih lastnih otrok, kakor tudi vnukov pa obsodili, da plačujemo njihove davke, kakor tudi, da moramo graditi na ruševinah njihovih splavov, ločitev, drog, šolstva, ki ga je uničila njihova politična dvojka ali šestica (pomeni, da se je močno znižal nivo znanja). To je bilo pravzaprav leto 1968 in zagotovo bomo o njem čez leto še kaj spregovorili, zato pa smo tudi dali kot naše naslovno geslo najprej jubilej, ki ga obhajamo.
Zgodil se je napad na temelje družbe, »revolucionarni« fenomen, v povsem negativnem smislu izraza, ki za sabo pušča krvavo sled smrti in ruševin. Zanimivo, da se sedaj nekateri tudi posujajo s pepelom, vendar pa še pogosteje razlagajo kot »strokovnjaki«, morda so zdelali tudi sami s politično šestico ali ponavljali kak letnik v srednji šoli, našim generacijam, da smo šibki, mamini sinčki, da nimamo volje delati, da se nočemo učiti in študirati, da, skratka, sploh nismo pripravljeni na življenje. Kako je kaj treba delati, kako je treba živeti, bi nas radi učili tisti, ki so v svoji mladosti, če se že niso »filali« s »špineli«, hašišem, drugimi drogami in alkoholom, potem so zagotovo prišli do svojih mest in služb, še pogosteje »službic«, po prijateljih prijateljev ali tudi po žlahti od žlahte. Kaj nas ta »generacija '68« lahko nauči in kaj so nam zapustili? To bomo pregledali na kratko v prihodnjem delu, bolj podrobno pa bo gotovo o tem še priložnost spregovoriti čez leto, kot smo dejali.
Objavljeno v tedniku Novi glas
Ni komentarjev:
Objavite komentar