torek, 13. marec 2018

R kot REVOLUCIJA 2

Cerkveni in družbeni antislovar (44b)

Avtorji tretje, torej družbene ali komunistične, revolucije, so že nekako predvideli tudi naslednjo. Ne Marx ne njegovi nasledniki, pa naj so bili »pravoverni« ali ne, niso videli diktaturo proletariata kot tisto zadnjo etapo revolucionarnega procesa, kar nam je lahko jasno, če količkaj poznamo pravo vsebino njihovih teorij, ki potem v praksi niso imele najlepših posledic. Zadeve so namreč tako zastavljene, da so podobne evolucijskemu procesu, saj je tudi revolucija proces, ki nima konca, temveč se razvija naprej in naprej. 

Že tako ali tako sta se iz prve revolucije že razvili naslednji dve, potem pa pride na vrsto četrta, ki se razvije iz tretje in tako naprej. De Oliveira je leta 1959 to četrto revolucijo le napovedal, potem se je pa tudi res zgodila in ji je bil priča, saj je umrl slabih trideset let kasneje (leta 1995). V marksistični perspektivi je sicer, po besedah našega misleca, nemogoče predvideti, kakšni bosta dvajseta ali petdeseta revolucija, ni pa nemogoče predvideti, kakšna bo četrta, tudi zato, ker so to že sami storili. »Prišlo naj bi do sesutja diktature proletariata zaradi nove krize, kjer bo hipertrofična država (premočna ali prevelika država, navadno gre za nacionalno državo, op. A. V.) postala žrtev svoje lastne hipertrofije in bo izginila ter prepustila prostor novi obliki ureditve, ki bo scientistična in kooperativistična«. Ni težko videti, da so močne nacionalne države, kakor smo jih poznali, že izginile, pravzaprav pa se je že rodila nekakšna svetovna država, kjer ima globalizacija zadnjo besedo. 

Po besedah našega misleca, pa so  marksisti napovedali tudi, da bo »človek dosegel takšno stopnjo svobode, enakosti in bratstva, kakršne si do sedaj ni bilo mogoče niti predstavljati«. Tudi slednje se je že zgodilo, saj je prišlo do številnih »osvoboditev«, pa tudi marsikaj in marsikje so se zadeve izenačile, posebej to velja, če vzamemo razlike med spoloma, pa če govorimo tako ali drugače. Tudi do neke vrste »svetovnega bratstva« je že prišlo, tudi kot posledica svetovnega spleta, potem pa seveda tudi procesa globalizacije, ki smo jo že omenili. Seveda je potem drugo vprašanje, koliko je današnji človek res bolj svoboden, pa koliko smo v resnici ljudje bolj povezani, a dejstvo je, da se je marsikaj napovedanega res zgodilo, za kar pa v resnici ni bilo težko biti prerok raznim revolucionarjem, pa naj gre za pripadnike katerekoli že od omenjenih revolucij.

Objavljeno v tedniku Novi glas.

Ni komentarjev: