Ob grozovitih napadih na Sri Lanki sta »čivknila« tudi Barack Obama, nekdanji ameriški predsednik, in Hillary Clinton, nesojena ameriška predsednica. Slednja sta uporabila, ko sta obsodila napade, besedno zvezo »Easter worshippers« (»Častilci Velike noči«). Besedna zveza je seveda pronicala še drugam, kot recimo v Washington post. Če je še kdo dvomil, je sedaj dobil dokaz o kristjanofobiji prevladujoče (ne)kulture.
Kristjanofobija je, za razliko od kake druge »fobije« še kako resnična, medtem ko se o tej drugi fobiji in drugih fobijah sicer ogromno govori, v resnici pa slednja in slednje obstajajo le kot etiketa prazne škatle. Pravzaprav bi bilo še bolj pravilno reči, da gre za kristofobijo, torej za strah pred Kristusom samim, saj smo konec koncev kristjani nosilci njegovega imena, imetniki njegovega pečata, na kar nas še posebej spominja pravkar obhajana Bela nedelja – bela zaradi belega krstnega oblačila, pri krstu smo namreč oblekli Kristusa.
V tem duhu je opaziti ogromno hinavščine okrog požiga katedrale Naše Gospe v Parizu, ko so se in se še rušijo katoliške cerkve po vsej Franciji, pa tudi požganih je bilo še več drugih cerkva. Na neki način so na hinavščino okrog znane katedrale opozorili tisti, ki so obsodili skorajda svetlobno hitrost zbranih sredstev za obnovo (za katero moramo sicer še videti, če bo res obnova, ali pa »modernizacija«). Pustimo, da je vsaj tendenciozno dajati poleg lačne zamorčke, saj bi slednji ostali prav takšni, četudi se katedrale ne bi obnovilo. Ko je o katedrali poročala britanska BBC, je nekdanja uslužbenka te hiše, Catherine Utley (med letoma 1983 in 2002), opozorila, da niso bile uporabljene naslednje besede: krščansko, krščanstvo, katoliški, češčenje, častilci, svet, maša in veliki teden. To se dogaja iz istih razlogov, zaradi katerih ameriški levičarji ne marajo česarkoli, kar bi dišalo po krščanskem, zlasti pa katoliškem, iz istih razlogov pa tudi na samo Veliko noč ni bilo nobenega tovrstnega »Doodla« na naslovnici iskalnika Google.
Vse skupaj je potrebno torej očistiti, narediti navadno, prozaično, enako in enakovredno med seboj, kakor je nedelja le eden od dni v tednu. Glavni junak je sicer izginil tudi iz božičnih pesmi zadnjih časov, kjer se govori o lučeh, o sreči in o darilih, ne pa o glavnem junaku, torej Jezusu Kristusu. Zanj in za tiste, ki ga nosijo, pač v današnjem svetu ni prostora, kakor ga ni bilo niti v Betlehemu, smo pa »častilci Velike noči« očitno precej moteči elementi. Trudimo se, da tako tudi ostane!
Objavljeno v tedniku Novi glas
Ni komentarjev:
Objavite komentar