, raziskovalka na področju ekumenske teologije (teologije drugih krščanskih smeri) in judovstva, kako za judovstvo velja, da »preko telesa se izraža enovitost vsakega človeškega bitja, čigar življenjsko središče je srce, ki ga imajo za sedež čustev, volje in razuma«. Gre za pogled, ki izključuje katero koli obliko dualizma. Nasprotno, »rabinsko izročilo uči, da bomo v onostranstvu sojeni ne le zaradi naših opustitev, ampak tudi zaradi 'zdravih užitkov', ki smo se jim odrekli, ne da bi to Bog od nas zahteval«. Kakor nam nova obzorja spoznanj odpira tudi analiza budizma patra Luciana Mazzocchija: »Za razliko od zahodne kulture, kjer imamo osnovno delitev med telesom in duhom, je v budizmu živo bitje nedeljena celota telesa in duha«. Po vzhodni tradiciji je torej »treba preseči nasprotje, ki se ga dela med telesom in duhom, izbrisati to iluzijo, ki jo proizvaja um, ni pa pristna, in se vrniti k resničnemu in enemu človeku, nedeljen v telesu in duhu«. Telo je, po budističnem pojmovanju, »področje duhovnosti, umetnostnega udejstvovanja, življenja v svoji nedeljenosti«.Veliko nas la
hko nauči tudi črnsko-afriška misel. »V kozmogonijah tradicionalnih zahodnoafriških skupnosti, od Dogonov, Senufov, Bambarov, kakor tudi v osrednji Afriki med Fangi ali bantujskimi skupnosti, ki živijo v nižavju Demokratične republike Kongo,temeljno človekovo izkustvo ni bitje kot tako, temveč Življenje živega človeka«, je pojasnil profesor Kipoy Pombo, docent Filozofije in družbenega nauka Cerkve. »Afriško obredje je nerazumljivo za tistega, ki nima jasnega vpogleda v to kozmično razsežnost človeka. Človekovo telo je istočasno del sveta živih in mrtvih, telo so duhovi, živali, rastline, minerali; telo je ogenj, voda, zrak. Zato je afriško bogoslužje stvarstvo, ki si izposodi človekov glas, da bi slavilo Boga in slavilo zmago življenja nad smrtjo. Kajti telo je povzetek stvarstva, usoda človeka izraža usodo stvarstva«.
1 komentar:
Pogled o telesu se mi zdi zelo obsežen in vsekakor zasluži visoko oceno ne samo za pestrost virov ampak tudi za širok pogled. K tej zelo strokovni plati si ne upam dodati veliko ... morda bom našel toliko časa, da kje obnovim knjigo, ki sem pred kratkim prebral.
Napetost ki je med duhovno in telesno dimenzijo našega življenja ne moremo odpraviti. Zaradi ekstremnih pogledov so zapadali v krive vere cele skupine ljudi, Cerkev je dolga stoletja "zapenjala" nauk o telesu do onemoglosti in družba danes relativizira še tako svete vrednote.
A vendar, vse se maščuje in vrača: zapenjanje se sproži kot povratni boomerang in zadene tistega, ki ga je vrgel, relativizacija povzroči patološke posledice in tako naprej. Absolutnega nauka o telesu ni ... vsak mora živeti svoje telo kot dar ampak ne zaradi zapovedi ampak kot vrednoto.
In tukaj pomeni premakniti poglede vseh "interesentov" iz lastnih okopov v središče skupnega interesa, ki je človekovo dostojanstvo.
Objavite komentar